Slovenski raziskovalni inštitut – SLORI, Občina Trbiž, Slovensko Kulturno Središče Planika in Slovensko deželno gospodarsko združenje prirejajo v petek, 7. septembra, ob 17.30, na Trbižu srečanje z naslovom “Tromeja in šengenski prostor: izzivi in priložnosti za razvoj”. Poseben poudarek bo na priložnostih, ki jih značilna geografska lega, čezmejno gospodarsko sodelovanje in večjezično okolje ponujajo za vsesplošni razvoj tega območja. Izpostavljena pa bo tudi vloga, ki jo pri spodbujanju teh procesov imajo Slovenci v Kanalski dolini. Različne vidike življenja in sodelovanja na stičišču med Italijo, Slovenijo in Avstrijo po padcu meje decembra 2007 bodo v avditoriju Kulturnega centra Julius Kugy (Ul. Janeza Pavla II. 1) obravnavali ugledni predavatelji iz naše dežele, Koroške in Slovenije. Francesco Marangon z Univerze v Vidnu bo spregovoril o obmejnih območjih kot pospeševalnikih lokalnega trajnostnega razvoja, predstavnika Slovenskega kulturnega središča Planika Nataša Gliha Komac in Rudi Bartaloth bosta analizirala izzive prihodnosti na Tromeji po vstopu Slovenije v šengensko območje, Mitja Lo Duca bo predstavil izkušnjo Kekčeve domačije v Trenti, primer dobre prakse na turističnem področju, Felix Wieser iz Slovenske gospodarske zveze na Koroškem pa bo svoj prispevek posvetil regionalnemu povezovanju, brez katerega nikakor ne more biti vsestranskega napredka. Srečanje, ki bo potekalo v slovenščini in italijanščini (predvideno je simultano tolmačenje), bo povezoval Roberto Dapit z Univerze v Vidnu.
Zanimiv posvet uvaja cikel debatnih dogodkov, ki se bodo jeseni zvrstili v okviru projekta “Zamejski, obmejni, čezmejni: Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini deset let po vstopu Slovenije v šengenski prostor”. Projekt je bil izbran na izrednem razpisu Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine za izvedbo celovitega programa ovrednotenja in širitve rabe slovenščine, razvija pa ga SLORI v sodelovanju s številnimi partnerji, ki so odraz slovenske narodne skupnosti in širšega slovensko-italijanskega kontaktnega prostora. Vstop Slovenije v šengenski prostor predstavlja namreč bistveni mejnik v razvoju čezmejnih odnosov na območju slovensko-italijanskega kulturnega stikanja. Namen projekta, ki ga vodi zgodovinar Štefan Čok, je ugotoviti spremembe, ki jih je padec meje povzročil v našem prostoru, v ospredju pa bo pri tem predvsem stvarnost slovenske narodne skupnosti v deželi Furlaniji – Julijski krajini. Projektne aktivnosti so pretežno namenjene razpravi o izzivih in priložnostih, ki so še pred nami.