Naravni park Julijskega predgorja želi postati biosferno območje MAB Unesco

Naravni park Julijskega predgorja si prizadeva za vključitev v mrežo biosfernih območij programa MAB (Man and Biosphere – človek in biosfera), s katerim Organizacija združenih narodov za izobraževanje, raziskovanje in kulturo UNESCO že skoraj pol stoletja raziskuje vplive človekovih dejavnosti na spremembe v okolju in spodbuja trajnostni ter sonaravni razvoj. Svojo kandidaturo je vodstvo Parka predstavilo v torek, 10. julija, na ministrstvu za okolje v Rimu. Območje, za katerega želijo pridobiti Unescovo oznako MAB, zaobjema poleg šestih občin, ki so del Parka Julijskega predgorja, to se pravi Rezije, Barda, Kluž, Možnice, Bile in Pušje vesi, še Tipano, Dunjo, Montenare, Gumin in Artegno, nam je razložil predsednik Parka Andrea Beltrame. Šlo bi za pomembno priznanje veliki pozornosti, ki jo tu že od nekdaj posvečajo okolju oziroma spoštljivemu sobivanju med človekom in naravo. Z oznako MAB Unesco pa bi lahko še bolj učinkovito promovirali najrazličnejše dejavnosti na tem ozemlju, seveda ob prepričani zavezi, da je treba nadaljevati na poti trajnostnega in sonaravnega razvoja.
Ideja, da bi se vključili v mrežo Unesco MAB, pa se je dejansko porodila iz izkušnje zglednega sodelovanja s Triglavskim narodnim parkom, ki sega že v leto 1996. Triglavski narodni park (in z njim slovenski del Julijskih Alp) je namreč že od leta 2003 del te svetovne mreže, v katero je bil vključen kot prvo območje v Sloveniji. Vključitev Naravnega parka Julijskega predgorja v to Unescovo mrežo bi torej lahko odprla pot oblikovanju čezmejnega biosfernega območja MAB Unesco Julijske Alpe – Alpi Giulie.
Prav zaradi možnosti kasnejšega povezovanja v skupno čezmejno biosferno območje je kandidatura Parka Julijskega predgorja še posebno zanimiva, kar so priznali tudi na ministrstvu v Rimu. Beltrame je povedal, da se tudi na okoljskem ministrstvu zavedajo pomena čezmejnega sodelovanja in skupnega načrtovanja na območju, kjer je nekoč tekla železna zavesa. Prvi korak pa je vsekakor razglasitev tega ozemlja za italijansko biosferno območje Unesco MAB. Italija namerava letos podpreti poleg kandidature Parka še tisto, ki zadeva celotni tok reke Pad. Če ne bo zapletov, bo uradno kandidaturo Parka stalna delegacija Italije pri Unescu pristojnim organom posredovala septembra, končna odločitev pa naj bi bila nato znana naslednje leto.
Naj še dodamo, da vključuje Unescova mreža MAB že 669 biosfernih zaščitenih območij iz 120 držav, v Italiji jih je 15, med katerimi je na primer tudi Miramar pri Trstu. V Sloveniji pa sta bila za Triglavskim narodnim parkom oziroma Julijskimi Alpami nato za biosferni območji MAB razglašena še leta 2004 Kras (z biosfernim območjem upravlja Park Škocjanske jame) oziroma leta 2010 območje Kozjansko in Obsotelje, ki ga upravlja Kozjanski park. Pripravljajo pa še meddržavno območje Mura – Drava, ki bo poleg slovenskega dela vključevalo še območja v Avstriji, Hrvaški, Madžarski in Srbiji.

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.