Vlada naj postopoma finančno izniči tako imenovani sklad za pluralizem, začenši že z naslednjim letom 2019. Napovedana postopna ukinitev javnega financiranja časopisov, ki so jo vključili v resolucijo pred pripravo finančnega zakona, je takoj dvignila val ogorčenih odzivov, saj bi rezi postavili pod vprašaj sam obstoj številnih medijev, med katerimi so predvsem manjši lokalni časopisi, mediji, ki so izraz manjšin (tistih, ki živijo v Italiji, in italijanske v Sloveniji oziroma na Hrvaškem), ali jih izdajajo zadruge oziroma neprofitne ustanove. Neposrednih državnih prispevkov – razen nekaj izjem – namreč ne prejemajo več veliki vsedržavni dnevniki oziroma mediji večjih založniških hiš.
“Zaenkrat smo glede te napovedi prejeli samo komunike iz vladne palače, ki pa je precej splošnega značaja, tako da nekega konkretnega besedila, kako nameravajo postopati, še ni,” nam je povedala slovenska senatorka v italijanskem parlamentu Tatjana Rojc, ki je sicer že takoj po sestavi vlade zaradi stalnih groženj G5Z o ukinitvi prispevkov časopisom v pogovoru za naš tednik izpostavila svojo zaskrbljenost nad usodo manjšinskih medijev.
“Z ukinitvijo sredstev za manjšinske medije se znajdemo v cenzuri in izgubimo nekaj, kar je bistveno, da se ohranimo in rastemo kot jezikovna in narodna skupnost ter da ne postanemo folklora. Vse to mimo pomena, ki ga imajo naši mediji kot glas skupnosti,” je dodala Rojčeva.
“Izničitev sklada za pluralizem bi prizadela tiste časopise, ki se ne morejo vzdrževati s prodajo, gre za veliko škodo, ki jo povzročamo skupnostim. Drsimo proti diktaturi, če nimaš svobode izražanja, svobode tiska, si v avtarhiji, kar se dogaja na Madžarskem. Ne bi bilo primerno, da gremo tudi v Italiji v isto smer,” je bila ostra Rojčeva.
Slovenska senatorka namerava vsekakor v senatu vložiti interpelacijo o vprašanju financiranja časopisov, pred tem pa je treba počakati na konkretno besedilo. Kdaj ga bodo prejeli, trenutno še ni znano. “Finančni zakon bomo vsekakor najprej obravnavali v senatu, a ne vemo še kdaj, dnevne rede sej dobivamo z veliko zamudo. Da je ukinitev prispevkov časopisom nedopustna, pa se strinjajo predstavniki manjšinskih strank, kolegov iz Demokratske stranke ter drugih parlamentarcev iz vrst leve sredine… Skrbi pa to, da je opozicija dejansko brez prave moči. Med raznimi razpravami v senatu pa se zdi, kot da bi bili še vedno med volilno kampanjo.”
Jasno pa je, je povedala senatorka Rojčeva, da se vlada zaveda, da nima veliko manevrskega prostora za kritje proračuna. Zato tudi na vse možne načine in vsepovsod išče dodatna sredstva oziroma skuša kaj prihraniti.
Le nekaj minut po končanem pogovoru s slovensko parlamentarko, je prišlo tiskovno sporočilo iz vrst Lige (glej spodaj), ki je, kot kaže, glede prispekov založniškemu sektorju drugačnega mnenja kot vladni partner G5Z. Njen predstavnik Morelli je namreč izjavil, da se v stranki zavzemajo za drugačna pravila oziroma drugačno razporeditev sredstev, nikakor pa ne nameravajo prizadeti manjših lokalnih časopisov.

***

Preoccupano gli editori dei piccoli giornali – tra questi il Primorski dnevnik e il Novi Matajur – le minacce di tagli sostanziali ai fondi statali per l’editoria espresse da esponenti dell’attuale governo, in particolare dal sottosegretario alla Presidenza del Consiglio con delega all’editoria Vito Crimi, eletto in marzo senatore del Movimento 5 Stelle. Sulla questione pare diversificarsi la posizione della Lega. “Sul taglio ai fondi all’editoria – ha affermato Alessandro Morelli, presidente Commissione Trasporti della Camera – è bene fare una puntualizzazione. La Lega non intende procedere verso un taglio complessivo ma lavorare per una revisione delle regole. L’idea è quella di una rivisitazione dei soggetti a cui destinare risorse che prevede un taglio graduale per i grandi gruppi editoriali, ma non per le testate giornalistiche locali che, anzi, oltre a vedersi confermato il contributo, dovranno essere maggiormente sostenute.”