Nogometni klub Tolmin se je z zmago z 2:0 v zadnjem prvenstvenem krogu proti Vipavi uvrstil v drugoligaško tekmovanje v Sloveniji. Svoj največji uspeh v zgodovini so rdeče-črni podoživeli po devetih letih, 800 navijačev pa je dogodek na prenovljenem Športnem parku Brajda spremenilo v pravi nogometni praznik. Glavni tvorec uspeha Tolmincev je trener Sanel Konjević. 

Danes 43-letni visokorasli Ljubljančan je sicer prepoznaven obraz slovenskega nogometa, potem ko je bil na zadnjem svetovnem prvenstvu analitik nogometnih tekem na nacionalni televiziji. Njegov življenjepis je precej pester, saj je igralsko kariero končal pri 26 letih in nato deloval kot generalni sekretar pri Interblocku iz Ljubljane, štiri leta pa je bil tudi športni direktor ljubljanske Olimpije. Kot trener ali pomočnik trenerja je sedel tudi na klopi Interblocka, Svobode, Ilirije, Radomelj in Grosuplja. V zadnjem obdobju je bil tudi skavt in analitik angleškega premierligaša Brentford. Z njim smo se v dopoldnevu po sobotni tekmi pogovarjali o minuli sezoni in izzivih druge lige, severnoprimorskega nogometa in kariernih ciljih.

V kakšno jutro ste se prebudili? Ste podoživeli tiste prve trenutke po koncu tekme?

Po kratki noči sem se prebudil v lepo jutro. Ves čas sem imel občutek, da smo pripravljeni zmagati še zadnjo tekmo. To sem videl tudi v očeh fantov. Na igrišču smo od prve minute vedeli, kaj hočemo. Kulisa na Brajdi pa je bila čudovita. Kdor tega ni videl, ne bi verjel, ali pa bi rekel, da je to lahko samo stvar prvoligaškega nogometa. Nogometašem sem dejal, da je to sicer prej izjema kot pravilo, da pa so dolgo trenirali za tako lep trenutek. Po zadnjem žvižgu sem bil vesel zanje, toda tudi za nekatere starejše navijače, ki so poseben del kluba. To je bil res fantastičen občutek.

Sanel Konjević. Foto: Arhiv NK Tolmin

Kakšna je hitra ocena sezone?

Preteklo poletje sem se odločil, da ostanem še eno sezono, saj sem imel občutek, da smo v drugi polovici sezone vsi malce zatajili. Rekel sem, pojdimo od začetka, saj imamo interes za napredovanje in kakovost. Energija ni bila vprašljiva, v polno pa smo zadeli s prihodom nekaj mladih fantov, ki so jih dobro sprejeli, svoje so dodali še nekateri starejši. Nato smo bili celotno sezono dominantni. Nekdo mi je dejal, da smo najdlje neporaženo moštvo v Sloveniji! Nazadnje smo izgubili tekmo lanskega septembra, kar je fantastičen podvig.

In tako sta minili dve leti na klopi v Tolminu. Kako gledate na to obdobje?

Na sestanku s prejšnjim predsednikom Mitjem Taljatom in zdajšnjim Žanom Isakoskim smo se dobili v Logatcu ob pravem času. Če bi ponudba prišla dva tedna prej, bi jo zavrnil. Nato pa sem si rekel, da grem. Že po prvem tednu sem videl, da sem prišel v okolje, ki me je dobro sprejelo. V tistem trenutku je klub rabil takšnega trenerja in jaz sem rabil takšen klub. Projekt Tolmin sem si z ženo zadal tudi zato, da spoznamo, kako bi bilo, če bi nekoč odšel v tujino na delo. Čeprav je mesto oddaljeno dve uri vožnje iz Ljubljane. Lepo smo si organizirali življenje. Nato smo v klubu stopili na pot in naredili lepo zgodbo. V teh dveh letih je klub praznoval stoletnico obstoja, zgradil se je nov stadion, spoznal pa sem kar nekaj izjemnih ljudi.

Foto: Miljko Lesjak

Je s tem uspehom vaše poglavje v Tolminu zaključeno?

Ne, ne morem reči, da je zaključeno. Je pa dejstvo, da smo zaključili zgodbo tretjeligaškega nogometa. Klub me želi in tudi jaz želim delati tukaj. Čaka nas nova realnost, ki bo lahko po obdobju serij zmag drugačna. In v morebitnih neuspehih se tudi rušijo odnosi. Imam sicer nekaj drugih ponudb, ki sem jih vse prestavil. Tukaj se dobro počutim in tu bi rad nadaljeval. Ne pa za vsako ceno. Vzel si bom nekaj dni, da se spočijem, nato pa bom skupaj z družino odločil, kako naprej.

Kaj pa je dolgoročna želja?

Mislim, da bom prej ali slej dobil priložnost v prvi ligi. Toliko sem samozavesten, da to vem. Ni mi pa cilj, da bi bil trener v prvi ligi. Predvsem bi rad delal v kakšnem projektu z vizijo. Kratkoročno se sicer vidim na terenu, dolgoročno pa je mogoče tudi kaj izven nogometa in v stiku z ljudmi. Magistriral sem v ekonomiji, sem pa tudi gostinec. V Portu sem denimo leta 2004 videl gostilnico, kjer je delal samo en starejši gospod. Velikokrat se šalim, da bom tudi jaz odprl gostilno s tremi mizami ter sam kuhal in stregel.

Foto: Miljko Lesjak

In po srcu ostal odslej tudi malce Tolminec?

To pa zagotovo. To je okolje, kjer bi jaz lahko tudi živel nekoč. Pred dvema letoma kot ljubljanska srajca ne bi niti pomislil, da bi se preselil na Brezovico, kaj šele kam dlje. Zdaj je Tolmin okolje, kjer se vidim v prihodnosti.

Hipotetično vprašanje: kakšen klub bi bil NK Tolmin, če bi bil Tolmin milijonsko mesto?

Že to nekaj pove, da smo bili edini klub tretje lige, ki je imel na vseh gostujočih tekmah svoje navijače. Starejši gospodje, ki se vozijo na tekme, so nekaj edinstvenega v Sloveniji. To bi bil klub iz kultnega in prisrčnega mesta, ki bi imel armado navijačev na vsaki tekmi. To, kar je bilo včeraj na Brajdi, bi bilo pravilo.

Ima klub ne glede na demografsko šibko okolje dovolj zaledja?

Ima. Veseli me, da prvo moštvo skoraj 90 odstotkov temelji na domačih igralcih, res pa je, da so mnogi med njimi naredili resne nogometne šole v Novi Gorici, na primer. Ti fantje so finančno podcenjeni, če gledam na slovenski trg. Zelo mi je všeč njihov značaj, saj so se naučili izgubljati, da bi nato znali zmagovati.

Foto: Miljko Lesjak

Je trenutna realnost NK Tolmin tu nekje med drugo in tretjo ligo?

Fantom sem pred zadnjo tekmo dejal, da bo 27. maj za vas najlepši dan, 28. maja vas bo bolela glava od prekrokane noči, 29. maja pa vas bo bolela glava od skrbi, ki jih prinese druga liga. Zdaj je druga liga z večjim številom klubov kot pred devetimi leti. Gre za bistveno višjo raven profesionalnosti. Treba se je odločiti, katero pot naj ubere klub – narediti največ s tem, kar trenutno ima, pripeljati nove najboljše nogometaše ali morda privabiti mlade reprezentante in jim dati priložnost. Klub mora ubrati strategijo, ki ne bo za eno sezono. Nato je treba preveriti, kako je cilj realen in seveda finančno izvedljiv. Ta ekipa pa je tudi doživela labodji spev in jo bo treba osvežiti, okrepiti na strokovnem štabu in bolj podrobno razdeliti funkcije v klubu. Druga liga prinaša ogromno nekih novosti, na katere se je treba čim prej prilagoditi.

To, da lahko NK Tolmin v naslednji sezoni igra z ND Gorica v isti ligi, verjetno ni najbolj zdravo za severnoprimorski nogomet? (Pogovor je potekal pred povratno tekmo dodatnih kvalifikacij za nastopanje v prvi ligi med Gorico in Aluminijem, pozneje je ND Gorica izpadla, op. p.)

Seveda ni. Za navijače bi bilo sicer lepo, ampak šlo bi za enkraten dogodek. Gorica mora biti za ta del Slovenije stabilen prvoligaš, stabilnost pa se lahko doseže z dolgoročnim načrtom in vizijo. Gorico sem gledal zadnji dve tekmi in moram reči, da ne izgleda dobro.

Na tem območju je morda celo preveliko število klubov. Tu so še Primorje in Bilje ter Tolmin v drugi ligi, Adria, Vipava in Brda v tretji. Mi smo mogoče eden redkih klubov od naštetih, ki nismo imeli težav s sestavo moštva.