V težkem povojnem obdobju, ko so bili Slovenci na Videnskem podvrženi hudim nacionalističnim pritiskom, je začel izhajati Matajur (prva številka je izšla 3. oktobra 1950), s katerim so Beneški Slovenci dobili svoje glasilo, pisano v slovenski besedi, in z njim zahtevali svoje pravice, pa tudi opozarjali na potrebe krajev v obmejnem pasu videnske pokrajine, da tu življenjski pogoji ne bi bili več tako težki. Časopis, ki se je sredi sedemdesetih let preimenoval v Novi Matajur, je torej že več kot 70 let zvest spremljevalec življenja Slovencev v Videnski pokrajini, med katerimi še vedno opravlja izredno pomembno informativno, kulturno in povezovalno funkcijo (v tem prostoru, a tudi med številnimi beneškimi izseljenci). Prav zato je bilo v Slovenskem kulturnem domu v Špetru, kjer smo v petek, 15. oktobra, s prireditvijo in razstavo – oblikovala jo je Elena Guglielmotti, ogledate pa si jo lahko v Beneški galeriji – obeležili 70-letnico časopisa (dogodek smo načrtovali lansko jesen, a smo ga morali zaradi pandemije prenesti na letošnje leto, op. ur.), vzdušje še posebno veselo. Bil je to praznik, ker je imel in ima Novi Matajur zelo pomembno vlogo, kot je izpostavil predsednik istoimenske zadruge, ki izdaja časopis, Rudi Pavšič. Svoje poslanstvo opravlja Novi Matajur v zapostavljenih krajih, ki bi za svojo prihodnost potrebovali večjo pozornost s strani Slovenije in Furlanije-Julijske krajine, je še dodal Pavšič.
Odgovorni urednik Miha Obit se je v svojem nagovoru navezal na tri osnovne funkcije, ki jih ima že od svoje ustanovitve dalje Novi Matajur, poudaril pa je tudi, da beneški skupnosti obenem omogoča, da preko časopisa posreduje tudi svoj pogled na dogajanje v širšem prostoru. Tudi po zaslugi Novega Matajurja je skupnost Beneških Slovencev danes pomemben del Furlanije – Julijske krajine in slovenskega naroda: po tej poti dolgi sedem desetletij “smo še tu”.

VEČ V TISKANI IZDAJI