Novoletno srečanje v duhu prijateljstva in sodelovanja v brezmejnem prostoru

novoletno_15Duh prijateljstva in sodelovanja ter svobodnega prehajanja meje je spet zaznamoval tradicionalno novoletno srečanje Slovencev iz videmske pokrajine in Posočja, ki je bilo v soboto, 16. januarja, v Kinogledališču v Tolminu. Dogodek je iz skromnih začetkov prerasel v veliko manifestacijo, ki omogoča krepitev stikov in boljše poznavanje med prebivalci z obeh strani meje in prispeva tudi k odpravljanju mentalnih pregrad, priredili pa so ga že šestinštiridesetič, kar dokazuje, da so na tem območju Slovenci lepo sodelovali med sabo že dolgo pred padcem meje med državama. Velik politični pomen pa temu srečanju daje tudi prisotnost najvišjih predstavnikov oblasti. Letošnji glavni gost in slavnostni govornik je bil slovenski minister za zunanje zadeve Karl Erjavec. V svojem nagovoru je Erjavec poudaril pomen, ki ga ima jezik za vsako skupnost. “Samozavest vsakega naroda se izraža v jeziku, to ni samo sporazumevalno sredstvo, je življenje,” je dejal zunanji minister, ki zato podpira vse dejavnosti, ki prispevajo k temu, da se slovenščina prenaša na mlajše generacije. Erjavec je izpostavil tudi potrebo po gospodarskem razvoju Benečije, ki je ključen, da bodo mladi ostali v tem prostoru in ga tudi sooblikovali. Slovenski minister, ki je zavezan k močni in trdni Evropski uniji, pa je prepričan, da lahko k razvoju odločilno prispeva tudi čezmejno sodelovanje. To dokazuje tudi multimedijski muzej Smo, ki je v Špetru nastal v okviru projekta Jezik_Lingua, je spomnil Erjavec, ki je tudi pohvalil dobre medsosedske odnose z Italijo, predvsem pa z Deželo Furlanijo Julijsko krajino. Ob koncu je še zagotovil, da bo Slovenija še naprej pozorno sledila vsem vprašanjem, ki zadevajo manjšino in jo podpirala pri njenih naprezanjih.
Prioritete Slovencev v videmski pokrajini pa je predstavila Anna Wedam, predsednica Združenja don Mario Cernet. Kulturna delavka iz Kanalske doline je poudarila potrebo po stalni rabi slovenščine v javnosti, predvsem pa v družini. Wedamova se je zavzela tudi za razširitev dvo- ali večjezičnega pouka v druge doline videmske pokrajine, kjer živijo Slovenci. Spregovorila pa je tudi o deželni reformi krajevnih uprav in o statutih nastajajočih medobčinskih združenj, v katerih se Slovencem ne posveča zadostna pozornost oziroma se v nekaterih primerih celo omenja, da na ozemlju živi rezijanska manjšina ali da se tam govorijo slovanska (ne pa slovenska) narečja.
Na novoletnem srečanju vsako leto v spomin na mons. Paskvala Gujona nagrajujejo posameznike in organizacije ali ustanove, ki prispevajo k ohranitvi slovenske jezikovne skupnosti na Videmskem. Letos so priznanje podelili mons. Marinu Qualizzi, ki je od leta 1982 odgovorni urednik slovenskega štirinajstdnevnika Dom, že 28 let mašuje v cerkvi Device Marije v Dreki pod Kolovratom in ob sobotah daruje v Špetru mašo v slovenščini. Gre za edino redno mašo, ki poteka popolnoma in samo v slovenščini v celi videmski nadškofiji. Kot so zapisali v utemeljitvi, se je Qualizza vedno zavzemal za pravice Slovencev in sodeloval pri delu slovenskih organizacij.
Kulturni program prireditve so sooblikovali MePZ Musica viva, Kvartet Napolitango in Barski oktet, recitirali pa so tudi pesmi posoških in beneških pesnikov in pesnic Ljubke Šorli, Mihe Obita, Renata Quaglie, Ivana Volariča Fea in Andreine Trusgnach, poseben poklon pa so namenili tudi pokojnima Aldu Klodiču in Marjanu Bevku.

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.