Optimistične napovedi nekaterih predstavnikov strank, ki so v zadnjih tednih poskušale oblikovati sredinsko koalicijo pod vodstvom Marjana Šarca, se kljub velikemu napredku v pogajanjih in zbližanju stališč niso uresničile. Sredinske koalicije, ki bi jo poleg LMŠ sestavljali še SAB, SMC, SD, DeSUS in NSi, kot kaže, ne bo, saj se je izvršilni odbor NSi v ponedeljek, 16. julija, odločil, da prekine pogajanja s Šarčevo skupino. Toninova stranka, ki je bila razočarana nad prvim osnutkom koalicijske pogodbe, je napovedala, da bo zavrnila sodelovanje v koaliciji, v kolikor se v tednu dni ne bi uskladili v zanjo ključnih temah. V NSi so priznali, da so dosegli pomembna zbližanja, umikajo pa se predvsem zato, ker dvomijo, da bi lahko šest tako različnih strank sestavilo stabilno in trajno koalicijo, pri tem pa so omenili tudi trenja med dosedanjimi koalicijskimi partnerji. Odločitev sicer velja le za prvi krog iskanja mandatarja, medtem ko bo vsak naslednji krog izvršilni odbor NSi o koalicijskem sodelovanju presojal ločeno.
V NSi so se nato že včeraj, 17. julija, sestali z Janezom Janšo, kateremu je predsednik Slovenije Borut Pahor že v četrtek, 12. julija, ponudil mandat za sestavo vlade. Z relativnim zmagovalcem državnozborskih volitev sta se dogovorila, da bo imel predsednik SDS teden dni časa, da se odloči, če mandatarstvo sprejme ali ne.
Kot je napovedal na tiskovni konferenci po srečanju s Pahorjem, je Janša takoj poslal vsem parlamentarnim strankam vabilo k pogovoru, da bi preveril, če so vsaj načelno pripravljene sodelovati v vladi “za Slovenijo”, ki bi jo vodila SDS. Pri tem pa je takoj poudaril, da bi morala to biti vlada z močno podporo in da se zato ne bi zadovoljil samo s 46 poslanskimi glasovi. Prvak SDS, ki je bil že dvakrat slovenski premier, je tudi dodal, da si kot državljan Slovenije ne želi vlade, ki bi jo oblikovala koalicija šestih strank, češ da je na tak način zelo težko zagotoviti stabilnost.
Z njim se očitno strinjajo v NSi, ki so takoj po umiku iz pogajanj pod Šarčevim vodstvom tudi dodali, da bi morala vladno koalicijo, da bi bila bolj učinkovita in operativna, sestavljati prva in druga stranka na volitvah (torej SDS in LMŠ). Na pogovore z Janšo pa sta bili vsekakor pripravljeni iti le stranki SNS in NSi, medtem ko so ostali dejansko ponovili, da s SDS in Janšo ne nameravajo sodelovati. Janša je sicer nato vabila preklical, za NSi pa je naredil izjemo. Po srečanju s Toninom je tudi že napovedal, da bo SDS poslala NSi programski del osnutka koalicijske pogodbe za mandat 2018–2022 (to naj bi storila že včeraj, 17. julija).
Prvi krog iskanja mandatarja zapade 23. julija. Pred tem rokom bo tako zelo težko že imela novega mandatarja. V drugem krogu, v katerem lahko mandatarja poleg predsednika republike predlagajo še poslanske skupine oziroma vsaj deset poslancev, bo na razpolago novih 14 dni. Če tudi v tem roku še vedno nihče ne bi imel potrebne večine, pa bi bil na voljo še tretji krog (2 dni). Če bi bil tudi ta neuspešen, bi se državni zbor razpustil in bi sledile predčasne volitve.