Evropska unija in njeni izzivi, čezmejno sodelovanje in načrtovanje skupnega razvoja v Posočju in Benečiji, začenši z lani ustanovljenim grozdom (clusterjem) ter potreba po drugačnih ukrepih in strategiji, predvsem za kraje, ki se spopadajo z depopulacijo, so bili med glavnimi temami “Evropskega večera”, ki je bil v Domu Andreja Manfrede v Kobaridu v soboto, 4. maja. Protagonista debate sta bila slovenski evropski poslanec in ponovni kandidat za evropski parlament Lojze Peterle ter kobariški župan Marko Matajurc (med govorniki bi moral biti tudi župan Tipane Alan Cecutti, koordinator italijanskih partnerjev čezmejnega grozda, ki pa je nato zaradi drugih obveznosti svojo udeležbo odpovedal).
Petindvajset občin, štiri slovenske in enaindvajset italijanskih, je lani podpisalo protokol o sodelovanju. “Gre za skupen projekt sosednjih občin,” je poudaril domači župan Matajurc, ki noče govoriti o čezmejnem sodelovanju, saj meja ni več, tako da so za Kobarid tudi občine na italijanski strani “sosede”. Dogovor o sodelovanju pa vsekakor povezuje male občine, ki se lahko tako skupaj potegujejo za evropska sredstva, saj na ravni EU razpisi “niso pisani na kožo malim”, ki se večkrat nanje sploh ne morejo prijaviti, saj ne zadoščajo osnovnim pogojem o številu prebivalcev oziroma gospodinjstev. “Cluster” pa pokriva območje, ki je veliko približno 2.300 kvadratnih kilometrov in na katerem živi približno 57 tisoč prebivalcev. Z njim bodo poskusili pridobiti sredstva za okrepitev infrastrukture, turistični razvoj, sodelovanje na kulturnem področju, predvsem pa bodo skušali na tem območju zaustaviti demografski padec in nuditi mladim primerne perspektive, je razložil Matajurc.
Ob lanskem uradnem podpisu protokola je bil prisoten tudi sam Lojze Peterle, ki je povedal, kako mu je približno leto dni prej pisal župan Tipane in ga prosil za nasvet, kako bi se lahko s pomočjo EU na tem območju spopadli z demografsko krizo in prispevali k razvoju. Iz tega je nato nastal “grozd”, nosilci projekta, ki ga je med drugim podprla tudi evropska poslanka iz naše dežele Isabella De Monte, kot so spomnili v Kobaridu, pa so prišli tudi v Bruselj, kjer so se seznanili, kako bi lahko začeli z delom.
Kar zadeva posamezne nadaljnje skupne načrte, je Matajurc med drugim omenil okrepitev kolesarskih poti, avtobusno povezavo med Čedadom in Kobaridom in še naprej do Mosta na Soči, opozoril pa je tudi na potrebo po ovrednotenju kmetijstva. Tej panogi pa lahko pomaga tudi povezava s turizmom v obliki turističnih kmetij. Pri tem pa je treba vsekakor biti pozorni, da to območje ne bo preobremenjeno, saj je treba Sočo in naravne znamenitosti zavarovati oziroma odgovorno ravnati z njimi.

Več v tiskani izdaji Novega Matajurja, ki je izšla 8. maja