Ob Dnevu žena izpostavljena potreba po večjem napredku v boju za enakost spolov

Ob današnjem mednarodnem dnevu žensk, 8. marcu, vsepovsod poudarjajo pomen vključevanja žensk v družbeno in politično življenje ter v razvoj sodobnih tehnologij, obenem pa ugotavljajo, da je treba bolj pospešeno delati na tem, da bo dejansko prišlo do enake obravnave spolov. Za te cilje si prizadeva tudi Evropska komisija, saj je enakost žensk in moških med drugim ena temeljnih vrednot Evropske unije. Prav letos tudi zaključujejo niz ukrepov v skladu s strateškim dokumentom za obdobje 2016-2019 glede enakosti spolov. Ta se osredotoča predvsem na pet področij, in sicer večjo udeleženost žensk na trgu dela in enako ekonomsko neodvisnost žensk in moških, manjšanje razlik pri plačah oziroma pokojninah in posledično omejevanje revščine med ženskami, spodbujanje enakosti žensk in moških pri odločanju, boj proti nasilju zaradi spola ter spodbujanje enakosti spolov in pravic žensk po vsem svetu. Kako se v evropskih državah spopadajo s temi vprašanji, pa lahko razberemo iz najnovejšega poročila o enakosti žensk in moških v EU, ki ga je včeraj objavila Junckerjeva Komisija. Ob predstavitvi poročila je podpredsednik Komisije Frans Timmermans ocenil, da je  napredek na področju enakosti spolov še vedno zelo počasen, ponekod pa se razmere celo ponovno slabšajo. Evropska komisarka za pravosodje, potrošnike in enakost spolov Věra Jourová pa se je zaustavila predvsem pri zastopanosti žensk v politiki ter izpostavila, da je uspešnih političark tako v evropskih državah kot v evropskih institucijah premalo.
Kar zadeva osnovne podatke, ki jih prinaša letošnje poročilo Evropske komisije, velja izpostaviti, da je stopnja zaposlenosti žensk v državah EU najvišja doslej: 66,4 % v letu 2017 in 67,6 % po tretjem četrtletju lanskega leta. Razlike med posameznimi članicami pa so precejšnje. Tako je na primer Slovenija s tega vidika nad evropskim povprečjem (69,7 oziroma 71,6 %), Italija pa je druga najslabša (52,5 oziroma 53 %, nižji delež zaposlenih žensk ima samo Grčija). Prav zato je lani Italija skupaj z Avstrijo, Češko, Estonijo, Irsko, Nemčijo, Poljsko in Slovaško prejala tudi priporočilo v okviru evropskega semestra za izboljšanje udeležbe žensk na trgu dela.
V EU so plače žensk še vedno približno 16 % nižje kot pri moških, kar se nato pozna tudi pri pokojninah (tu so razlike še večje: 35,7 %). S tega vidika je Slovenija med petimi najboljšimi v EU, saj znaša razlika v plačah 8 %, v pokojninah pa 14,2 %. V Italiji so ženske približno 5 % slabše plačane kot moški (najnovejših podatkov za Italijo še ni), razlika v pokojninah pa je v skladu z evropskim povprečjem (35,8%).
Kar zadeva prisotnost žensk v parlamentih oziroma vladah, poročilo ugotavlja, da je cilj 40-odstotne zastopanosti še daleč. Le šestim od 28 nacionalnih parlamentov v EU predseduje ženska (v Italiji je na primer trenutno predsednica senata Maria Elisabetta Alberti Casellati), v parlamentih EU pa je približno 70 % moških. Delež žensk na ministrskih položajih (30,5 %) je najvišji, odkar so bili leta 2004 podatki prvič na voljo za vse države članice EU, vendar pa ministricam ponavadi zaupajo manj pomembne resorje. V Sloveniji je bilo ministric v prejšnjem mandatu skoraj polovica (danes jih je približno četrtina), poslank pa je danes slaba četrtina, medtem ko jih je bilo v prejšnjem mandatu 35,6 odstotka. V Italiji je parlamentark 35,8 %, v vladi pa predstavljajo ministrice približno četrtino. Novembra 2018 je bilo med 749 poslanci in poslankami Evropskega parlamenta 36,4 % žensk, kar je nekoliko manj od najvišje ravni, dosežene konec leta 2016 (37,3 %). Finska ima med svojimi predstavniki v Evropskem parlamentu 76,9 % poslank. V sedmih državah članicah je vsaj 40 % predstavnic in predstavnikov vsakega spola (Irska, Španija, Francija, Hrvaška, Latvija, Malta in Švedska, medtem ko imajo Bolgarija, Estonija, Ciper, Litva in Madžarska med poslanci in poslankami več kot 80 % moških). Italija ima 38,4 % žensk, Slovenija pa je takoj za njo s 37,5 %. Znotraj Evropske komisije se kažejo rezultati stalnih prizadevanj za dosego cilja 40 % žensk na ravni srednjega in višjega vodstva do leta 2019, ki ga je določil predsednik Jean-Claude Juncker. Delež ženskih vodij je na obeh ravneh skupaj dosegel 39 %, in sicer 37 % na ravni višjega vodstva in 40 % na ravni srednjega vodstva.
Italija pa je med boljšimi, kar zadeva delež žensk v velikih podjetjih. Na ravni EU je v velikih podjetjih v EU, ki kotirajo na borzi, le 6,3 % izvršnih direktoric, njihov delež v upravnih svetih pa je 26,7-odstoten. V Italiji je žensk v upravnih svetih večjih podjetij 36,4 % (boljše so zastopane samo v Franciji), v Sloveniji pa 27,9 %.

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.