Obveščati želimo slovensko prebivalstvo s poudarkom na pozitivnih impulzih” Pogovor z odgovornim urednikom tednika Novice Emanuelom Polanškom

V prizadevanju, da ponudimo čimbolj popolno informacijo o delu in življenju slovenskih in drugih manjšinskih skupnosti v prostoru med Alpami in Jadranom, bomo tokrat spregovorili o Novicah, tedniku Slovencev na Koroškem. O časopisu smo se pogovarjali z njegovim odgovornim urednikom Emanuelom Polanškom.

Na Koroškem izdajate tednika Novice in Nedeljo, ki je cerkveni list krške škofije, ter imate slovenske oddaje na avstrijski državni radioteleviziji ORF. Je po tvojem ta ponudba zadostna? Se je kdaj razmišljalo o dnevniku?
“Skopo ponudbo so zadnja leta morda nekoliko popestrili novi mediji in socialna omrežja.
Tiskanega dnevnika pa po moje ne bomo dosegli, smo namreč lahko kar veseli, da smo s trdim kriznim menedžmentom ter pomočjo Slovenije zaenkrat uspeli obdržati tednik, ki je bil kar nekaj let na prepihu.”

Novice so nastale leta 2003 po združitvi takratnih dveh tednikov, liberalnega Slovenskega vestnika in konservativnega Našega tednika, ki sta bila izraz krovnih organizacij, ZSO in NSKS. Zakaj je prišlo do združitve?
“V bistvu ocenjujem kot napredek, da smo z dveh »strankarskih« listov preskočili na raven »neodvisnega« medija, a pot do sodobnega neodvisnega tednika je slej ko prej trnova, ker jo hromijo ideološke »planke«. Glavni vzrok za združitev pa je bil predvsem finančne narave.”
Kakšen je danes položaj pri tedniku, ki ga vodiš? Si zadovoljen s številom abonentov, ali je v splošni krizi tiskanih medijev začutiti krizo tudi pri vašem časopisu?
“S številom naročnikov smo kar zadovoljni, če pomislim, da smo jih morali šele navaditi tudi poravnavati naročnino. Ker pa stari ljudje umirajo, se obseg naročnikov vendarle rahlo krči.”
Kakšne so bistvene značilnosti Novic? Čemu dajate večjo pozornost in kako krmarite med čermi različno mislečih Slovencev na Koroškem?
“Bistvena se nam zdita servis in obveščanje slovenskega prebivalstva o dogajanju v našem ožjem pa tudi širšem prostoru s poudarkom na pozitivnih impulzih. Izogibamo pa se poskusom, ko nas ta ali oni skuša vpreči v svojo vprego v propagandne namene.”
Kakšen je odnos mlajših do Novic? Jih berejo ali se raje ozirajo po elektronski medijski ponudbi?
“Ker so Novice medtem kar široko sprejete in tudi ne zanemarjamo poročanja o športu ali temah, ki zanimajo mlade, jih berejo tudi mladi. Ker smo vzporedno navzoči še na spletu in v socialnih omrežjih, nam je še toliko težje uiti.”
Večkrat smo brali o težkem finančnem položaju časopisa, ki ga v dobršni meri financira Slovenija ob prispevkih, ki jih dobite iz naročnine in reklame. Zakaj vam Avstrija ne pomaga? Kar je meni znano, je strošek izdajanja Novic relativno nizek?
“Avstrija se doslej resda ni izkazala kot širokosrčna do svojih manjšin. Če bi k deležu, ki ga prispeva Urad RS, in onemu, ki ga prigospodarimo sami, tretji enak del prispevala še Avstrija, bi Novice lahko postavili na solidno bazo za delo v prihodnosti.”
Če se ne motim, izhajate na 16. oziroma 20. ali 24. straneh. Koliko šteje vaš novinarski in upravni kolektiv?
“Smo trije poklicni uredniki in peščica občasnih prostih sodelavcev oz. dopisnikov.”
Če se nekoliko premakneva na širše manjšinsko področje, me zanima, kakšen je zdajšnji položaj Slovencev na Koroškem in kakšne so osrednje problematike v središču pozornosti?
“Kulturno delo manjšine veselo utripa, še vedno pa niso zadovoljivo rešena vsa manjšinska vprašanja, kakor bi se v 21. stoletju spodobilo za moderno državo Evropske unije.”
Lani se je na Koroškem pojavilo gibanje Slovenski konsenz za ustavne pravice. Na spletu berem, da gre za politično široko zasnovano skupino koroških Slovencev, ki so nezadovoljni s tem, da se avstrijska politika in vse tri krovne organizacije ne zavzemajo dovolj aktivno za uresničitev mednarodno in nacionalno zakonsko zajamčenih pravic koroških Slovencev. Kaj meniš?
“Z nezadovoljstvom nad avstrijsko politiko soglašam, tudi o politiki krovnih organizacij mora biti dovoljeno razmišljati in razpravljati. Pot konfrontacije namesto dialoga, ki jo skupina deloma ubira, pa po moje ne more biti perspektivna. Nenazadnje pa osebno nisem pristaš poti, ko starejši rodovi mlajšim z vso silo hočejo soliti pamet.”
Na Dunaju imate nenavadno turkizno-zeleno vladno koalicijo med Ljudsko stranko in Zelenimi. Kaj lahko manjšina pričakuje od te vladne ekipe?
“Napovedi turkizno-zelene vlade so pozitivne, sam bom pa vse šele ocenjeval po tem, koliko od napovedanega bo vlada prispevala za solidno prihodnost tednika Novice.”
Pred kratkim je Angelika Mlinar postala slovenska ministrica. Kako ocenjuješ nasprotovanje in žalitve, ki so jih nekateri poslanci izrazili do koroške političarke?
“Ni treba, da soglašaš s političnim liberalizmom Angelike Mlinar, mislim pa, da bi se marsikakšen slovenski politik od angažirane koroške Slovenke tudi lahko še kaj naučil. Predvsem, kaj pomenijo spoštovanje pluralizma, toleranca in kulturnost.”
Obstaja možnost po vsemanjšinskem (Avstrija, Italija, Madžarska in Hrvaška) povezovanju na medjskem področju?
“Obstaja. Če se je bomo lotili in jo začeli uresničevati. Na nas je.”
V Celovcu so v škofa krško-celovške škofije posvetili koroškega Slovenca Jožeta Marketza. Slovesnost je potekala tudi v slovenskem jeziku, udeležilo pa se jo je več kot tisoč ljudi. Kako ocenjuješ to pomembno imenovanje in kaj bo to pomenilo za slovensko skupnost na Koroškem?
“To je vesel dogodek za slovenske katoličane. Še veliko večjega pomena pa je imenovanje Jožeta Marketza za krškega škofa za vse slovensko govoreče in nemško govoreče prebivalce Koroške, ki si prizadevajo za utrjevanje svežega sožitja in sodelovanja po krivičnih desetletjih zapostavljanja in mržnje do vsega slovenskega.”
Rudi Pavšič

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.