Letošnji “Dan spomina na žrtve fojb in eksodusa” je močno razburil najvišje slovenske politične predstavnike, do ogorčenih odzivov pa je prišlo tudi s hrvaške strani. Zbodle so jih predvsem besede predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija – številni so ga že pozvali k odstopu – in italijanskega ministra Mattea Salvinijia na svečanosti v Bazovici pri Trstu, kjer je dejansko prišlo do enačenja med nacizmom in komunizmom ter je bilo večkrat poudarjeno, da je v fojbah umrlo na tisoče nedolžnih žrtev protiitalijanskega etničnega sovraštva  (Tajani je ob tem tudi dodal, da naj živijo Trst in italijanski Istra ter Dalmacija), in izjave predsednika Italije Sergia Mattarelle, ki je kak dan prej v svojem govoru ocenil, da fojbe niso posledica oziroma maščevanje zaradi fašizma. Tiste, ki to zanikujejo, pa so italijanski predstavniki obtožili negacionizma.
Predsednik Slovenije Borut Pahor je pisal Mattarelli (pismo lahko preberete TUKAJ) in izrazil “zaskrbljenost v zvezi z nesprejemljivimi izjavami visokih predstavnikov Italijanske republike ob dnevu spomina na žrtve fojb, ki želijo ustvariti vtis, da je šlo pri fojbah za etnično čiščenje.” Spomnil je, da je bil “čas pred drugo svetovno vojno, med njo in neposredno po njej tragičen čas 20. stoletja” in da je “močno prizadel tudi slovensko italijanske odnose, fašizem neposredno Primorce.” Obžaloval je, da so v Italiji ugotovitve končnega poročila o slovensko-italijanskih odnosih 1880-1956, ki ga je pripravila mešana slovensko-italijanska zgodovinsko-kulturna komisija, še vedno preslišane in neupoštevane in je zato Mattarello pozval, naj se zavzame, da se bo odnos do tega poročila spremenil (Italija ga namreč še ni uradno objavila, Slovenija pa je to storila že leta 2001, op.ur.). Slovenski premier Marjan Šarec se je takoj oglasil prek Twitterja in spomnil, da je bil fašizem dejstvo in da je imel “za cilj uničenje slovenskega naroda”. In kot je obžaloval, da se v Sloveniji porajajo želje po potvarjanju zgodovine, je dodal, da se “enako dogaja na italijanski strani meje, žal s strani vidnih politikov, celo EU funkcionarjev.”
Slovenski zunanji minister Miro Cerar je spomnil, kako je “fašizem pustošil po slovenskem ozemlju in pustil rane in bolečino,” in napovedal, da bo Slovenija poslala protestno noto Tajaniju, čigar besede je označil za nesprejemljive. Dejal je tudi, da je zgodovino treba prepustiti zgodovinarjem in ne aktualni politiki, pri tem pa poudaril, da je skupno poročilo temelj za razumevanje zgodovine tega območja. Da je treba upoštevati ugotovitve slovensko-italijanske komisije, ki je preučila obdobje od leta 1880 do 1956, je poudaril tudi predsednik Državnega zbora Dejan Židan in pri tem pozval predstavnike oblasti, naj ne izvajajo revizije zgodovine.
Evropska poslanka Tanja Fajon (SD) je bila ogorčena nad “nedopustno uporabo jezika revizionizma zgodovine” in je zato predsedniku Evropskega paramenta poslala protestno pismo. “Žalosti me, da je v očeh predsednika Tajanija potreba po prebujanju italijanskega patriotizma večja in pomembnejša od zgodovinskih dejstev.” Fajonova je Tajaniju posredovala tudi poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, njena stranka pa ga je pozvala k odstopu, temu vabilu pa so se nato pridružili še številni drugi, med katerimi je na primer tudi novogoriški župan Klemen Miklavič (beri TUKAJ). Prav tako je skupno poročilo omenil tudi evropski poslanec Ivo Vajgl (DeSUS), ki je izjave Tajanija in Salvinija označil za “nesramen izziv resnici in dokončno obračanje hrbta načelom sprave in dobrega sosedstva, na katerih temelji post-nacistična in post-fašistična Evropa”. Kot poroča STA, je bil zelo kritičen tudi evroposlanec Igor Šoltes (Zeleni), ki je dejal, da sta izjavi Salvinija in Tajanija ne samo neprimerni, ampak vredni obsodbe, skrbi pa ga tudi “vedno manj prikriti fašizem, ki neizogibno gradi zidove in ruši mostove sožitja in sodelovanja”. Tajanija je tudi sam pozval, naj odstopi (med zasedanjem v Evropskem parlamentu ga je med njegovim pozivom grdo napadla italijanska evroposlanka Alessandra Mussolini). Ob izjave italijanskih politikov se je obregnil tudi Franc Bogovič (SLS). Evropski poslanci iz vrst SDS Patricija Šulin, Romana Tomc in Milan Zver pa so, kot piše na spletni strani stranke, dejali, da spoštujejo poklon žrtvam revolucionarnega komunističnega nasilja, vendar opozarjajo, da bi morali na enak način upoštevati žrtve fašistov, na primer v okupiranem delu Slovenije v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja. Tajani se je v ponedeljek, 11. februarja, sicer opravičil in dejal, da je hotel posredovati sporočilo miru, vendar je ponovil, da fojbe niso bile maščevanje za fašistična dejanja, temveč rezultat nesprejemljivega ideološkega, etničnega in socialnega sovraštva. Bogovič in poslanci SDS so opravičilo sprejeli, Peterle (NSi) pa je, kot poroča STA ocenil, da “ne njegov govor, ne napol opravičilo ne moreta prispevati k miru”, glede nastopa ob fojbi pa je dejal, da je bil predvolilen.
Stranka Levica je opozorila na nevarno potvarjanje zgodovine in relativizacijo dogodkov fašističnega dvajsetletja, pri tem pa je omenila tudi pojav mazaških akcij proti Slovencem v Italiji. Prvak SDS Janez Janša pa je potvarjanja zgodovine obtožil Šarca, češ da je bil “fašizem dejstvo in njegovi okrutni zločini razkrinkani, slovenski komunisti pa so v nekaj mesecih pobili več Slovencev kot fašisti v 20 letih”.