Zadnja marčevska sobota je bila začetek nove ribiške sezone v Posočju, ki pa bo vsaj v uvodnem delu povsem zaznamovana s posledicami koronavirusa. Ribiški turizem je namreč zelo pomemben del gospodarske dejavnosti v soški dolini in zagotavlja obstoj ribiškim družinam.

Čeprav situaciji navkljub niti ni bilo malo lokalnih ribičev ob vodi, je bilo bistveno manj živahnosti, kot je že dolga leta običajna na uvodni dan sezone. Tradicionalno uradno ribiško druženje je bilo seveda odpovedano tako kot tudi čistilna akcija bregov rek že pred tem.

Tokrat pa ni bilo ribičev izven slovenskih meja, čeprav ima zgolj Ribiška družina Tolmin (RDT) več kot sto oziroma četrtino članov tujcev. Ribiška družina je prodala vsega eno turistično ribolovno dovolilnico, zato se bojijo, da je to napoved izjemno slabe sezone. »Nikoli si ne bi niti mislil, da bomo doživeli kaj takega. To lahko za nas pomeni pravo katastrofo,« pove predsednik RDT Milan Berlot.

Ribiških turistov še lep čas ne bo. Foto Blaž Močnik

Ribiški turisti so bili znanilci posoškega turističnega razvoja, še preden so aktivnosti v naravi z vodnimi športi na čelu doživele razcvet s slovensko osamosvojitvijo. Še danes veljajo za najbolj zaželene goste, ki se v Posočju zadržijo v povprečju več kot pet dni. Približno tri tisoč ribičev na leto v povprečju obiskuje kotičke in tolmune od Lepene, prek Tolmina do Idrije, kjer jim je na voljo več kot 200 kilometrov ribolovnih voda RD Tolmin in Idrija ter državnega Zavoda za ribištvo. Če po številčnosti nikakor ne izstopajo, pa je bolj pomembna bera njihovih obiskov, saj po ocenah turističnega gospodarstva ustvarijo do dva milijona evrov prihodkov, z več kot 150 evrov visoko dnevno potrošnjo pa za dvakrat prekosijo povprečnega turista v soški dolini.

Tolminska družina letno proda več kot 6000 dovolilnic, ki stanejo 65 evrov za dan ribolova po načelu ujemi in spusti. Dohodek iz tega naslova pomeni obstoj družine, ni ovinkaril Berlot: »Naše zdravje in varnost so na prvem mestu. Pripraviti se bo treba, da je sezona izgubljena. Če ne bomo deležni pomoči, je malo možnosti, da bomo preživeli. Seveda bomo varčevali, kolikor se da, in poslovali na minimumu, ampak fiksni stroški zaradi nalog, ki jih kot koncesionar moramo izvajati za državo, so visoki.« RDT ima obenem v lasti družbo Faronika, ki z novo ribogojnico večino prihodkov ustvari s prodajo rib za konzum. Ker pa so glavni kupci vrtci in šole trenutno zaprti, so se težave nabrale tudi za Faroniko.

Ribiči so najboljši turisti v Posočju. Foto Blaž Močnik

V RD Idrija se v manjšem obsegu ukvarjajo s popolnoma enakimi težavami. »Višino koncesije pokrijemo s članarino, vsa vlaganja v vode, čuvajsko službo in delo v ribogojnici pa pokrije denar iz naslova turističnega ribolova. Uvedli smo stroge varčevalne ukrepe in ustavili vse aktivnosti, ki lahko predstavljajo finančno breme za družino,« je dejal predsednik idrijske ribiške družine, kjer na leto prodajo približno 1500 dnevnih ribolovnic, Zoran Babič.

Obeti torej niso najboljši, toda upanje vendarle še obstaja. »Gostov, ki že dolga leta prihajajo na otvoritev sezone, tokrat ni bilo. Odpovedi rezervacij še ni v večjem številu, saj vsi čakajo do konca. Očitno smo vsi skupaj vseeno optimisti, da se bo situacija v doglednem času popravila. Prepričan sem, da bodo prav ribiči prvi turisti tukaj takoj, ko bo možno,« meni Matej Gorjan, ki vodi družinski ribiški Hotel Zlata ribica ob reki Idrijci.

Vrhunec ribiške sezone v Posočju predstavljajo maj, junij in september.