kaninPo več kot treh letih in pol bo krožna kabinska žičnica ta vikend spet začela peljati potnike na Kanin. S tem se zaključuje nesrečna zgodba, ki se je začela januarja 2013, ko se je na kaninski gondoli snela jeklenica in je naprava prenehala obratovati ter s tem zadala izredno hud udarec bovškemu turizmu (in gospodarstvu nasploh). Tako so v sredo, 27. julija, na novinarski konferenci napovedali župan Bovca Valter Mlekuž, predsednik bovške občinske komisije za obnovo Kanina Danijel Krivec in skrbnik pogodbe med ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter bovško občino Alojz Posedel. Slednji je nato na postaji A tudi simbolično pognal naprave krožno kabinske žičnice.
Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki ga vodi Zdravko Počivalšek, so ocenili, da je revitalizacija Kanina projekt nacionalnega pomena, saj je ključna za razvoj turizma (ta panoga predstavlja več kot 12% slovenskega BDP in zagotavlja številna delovna mesta) in tudi celotne severnoprimorske regije. Zato so se tudi odločili, da podprejo načrte bovške občinske uprave, z njo podpišejo pogodbo (ta zapade 30. septembra) in v ta projekt vložijo 5,9 milijona evrov. Po prvotnih načrtih naj bi bilo približno 3,8 milijona evrov iz evropskega sklada za regionalni razvoj, a jim je uspelo pred koncem prejšnjega programskega obdobja koristiti manj kot polovico teh sredstev (1,8 milijona evrov). Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so v dogovoru z ministrstvom za finance in zdaj že bivšim ministrom Dušanom Mramorjem zagotovili še dodatna sredstva iz državnega proračuna. Svoj delež (približno milijon ali poldrugi milijon evrov) je vsekakor v celotnem postopku od prevzema lastništva nad napravami dalje prispevala tudi bovška občina. Končni obračun sanacije bo verjetno nekoliko višji od predvidenega, saj so po natančnem pregledu vseh odsekov in med samo obnovo ugotovili, da so potrebna še dodatna dela.
Na konferenci so tudi poudarili, da je bilo že od vsega začetka skeptikov in nasprotnikov tega projekta veliko, tudi drugih težav in ovir ni manjkalo, na koncu pa se je vendarle izkazalo, da so tisti, ki so se zavzemali za sanacijo “stare” žičnice, ubrali pravo pot. Nove naprave po vsej verjetnosti ne bi dočakali, skoraj šestmilijonska investicija pa navsezadnje odgovarja izgubi, ki jo bovško gospodarstvo brez žičnice na Kaninu utrpi v enem letu, so še povedali na novinarski konferenci. Poleg tega so se v zadnjih letih zaradi vsega tega začele izseljevati mlade družine, zaprli so hoteli, ob službo pa je bilo približno sto ljudi, Bovec je izgubil tudi na prepoznavnosti kot turistična destinacija. Odkar so se zadeve v zvezi s kaninsko žičnico začele premikati v pravo smer, pa so se na Bovškem spet pojavili investitorji, hotel Kanin naj bi po obnovi spet začel sprejemati goste leta 2018, zanimanje je tudi za hotel Alp, Bovec pa spet preveva pozitivno vzdušje.
Sanacija krožno kabinske žičnice je vsekakor šele prvi korak na poti do popolne posodobitve in razširitve kaninskega smučišča, glede tega pa se bodo v nadaljevanju dogovarjali tudi z italijansko stranjo. Smučišče na Kaninu je namreč pomembno, če deluje v povezavi s tistim na Žlebeh (Nevejsko sedlo), kot se je izkazalo v zadnjih letih, ko so tudi tam utrpeli škodo, ker žičnica na Kaninu ni obratovala. Zato je njen ponovni zagon pozitivna vest tudi za Furlanijo-Julijsko krajino. Pred zimo pa bovški upravitelji v dogovoru z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo že načrtujejo tudi razgovore z italijanskimi partnerji, da bi se skupaj potegovali za evropska sredstva, s katerimi bi posodobili čezmejno smučišče. To bo vsekakor letos pozimi končno spet delovalo.
V poletnem obdobju bo žičnico začasno upravljala družba Kaskader, ki je skrbela za obnovo (dobavitelj opreme pa je francoska Poma). Najprej bo žičnica potnike prevažala sicer samo na prvem odseku (A-B), ko bodo postopoma zaključena vsa testiranja tudi na ostalih odsekih, pa bo možen prevoz do vrha (do postaje D). Datuma trenutno ni mogoče napovedati, skrajni termin pa naj bi bil vsekakor 20. avgust. Gondole bodo zjutraj odpeljale vsak dan ob 7. uri, nato pa bodo vozile vsako uro do mraka.