Kulturni dom v Kobaridu je vnovič gostil novoletno srečanje Slovencev Videnske pokrajine in Posočja, kjer je bilo poleg zanimivega kulturnega programa še enkrat več slišati opozorila o neizkoriščenih priložnostih območja, ki ga pesti staranje prebivalstva in odseljevanje. Idej in pobud je veliko, konkretnih projektov pa na koncu malo, zato je osrednja gostja, zunanja ministrica Tanja Fajon pozvala k uresničevanju čezmejnih projektov, kjer pa so predvsem na italijanski strani ovire zaradi majhnosti občin, ki da z omejenimi kadri ne zmorejo ustrezno pripraviti kompleksnejših projektov. Eno od rešitev vidijo v oblikovanju Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje v Kanalski dolini.

Srečanje je bilo 52. po vrsti, v vlogi gostitelja pa je bil v sosednji občini sicer tolminski župan Alen Červ. Opozoril je najprej, da se je število prebivalcev v Reziji in Benečiji v zadnjih 50 letih prepolovilo, v Posočju pa prav tako padlo z 22.000 na 18.000. Druženje z obeh strani meje je dobrodošlo, pravi, toda: “Mislim pa, da nismo v situaciji, kjer bi se smeli zadovoljiti z vljudnostnimi srečevanji, proslavami in medsebojnim trepljanjem. Smisel tovrstnih dogodkov, sploh glede na visoki zbor zbranih gostov, vidim le v primeru, da znamo poleg druženja poiskati tudi konkretne rešitve za neizkoriščene potenciale našega okolja.”

Kot je dejal, se vsi zavedamo izzivov in težav območja, več težav pa imamo, ko je treba našteti primerjalne prednosti. Povezovanje z zamejstvom in poučevanje slovenščine je dobrodošlo, vendar župan opozarja, da je sodobni razvoj sveta to zgodbo že presegel: “Svet postaja vse bolj povezan in za konkurenčnost nekega okolja je pomembno samo to, ali zna ponuditi konkretne vsebine, ki od ostalih okolij pozitivno izstopajo, ali ne. Tu sklicevanje na kakršnekoli subjektivne okoliščine lahko izpade všečno, a v resnici nas samo oddaljuje od cilja.”

Zato so potrebni strateški program in projekti za izboljšanje konkurenčnosti, kjer da je treba najti organizacije, ki bodo znale povezati in zastopati interese deležnikov na tem prostoru. “Nato sledi pregled dobrih praks od drugod, priprava vsebin in nato seveda pridobivanje sredstev. Naj bo to čezmejni potniški promet, povezana strategija turizma, sodelovanje pri razvoju kmetijstva, podjetništva, industrije. Prostora za napredek je veliko,” je naštel župan in povzel misel kolektiva Robida iz Topolovega, ki je na nedavnem Dnevu emigranta v Čedadu izpostavil, kako je ideja odhoda iz naših krajev postala nekaj običajnega in kako o tem našem podeželju ne smemo razmišljati le v luči pobega od realnosti, pač pa ga moramo resno obravnavati kot možen in realen življenjski prostor s številnimi prednostmi.

Dokazati z dejanji
Dodal je še, da je slovenska vladna koalicija soglasno zavrnila amandma k Zakonu o obnovi po nedavnih naravnih ujmah, s katerim bi 4. razvojno os – ključno vez med Posočjem in Ljubljano – uvrstili med prednostne razvojne projekte države, in da na razpisu Evropske prestolnice kulture, ki naj bi povezala celotno Goriško, na katerega se je prijavilo prek 200 projektov, med izbranimi 27 projekti ni bilo niti enega iz Posočja. “Če kot država mislimo resno s skladnim regionalnim razvojem, moramo to dokazovati tudi z dejanji.”

Prav četverica kolektiva Robida je na srečanju prenesla pozdrave iz zamejstva in tudi v Kobaridu ponovila misel, da pojav sodobnega migrantstva ne tiči zgolj v ekonomski politiki sodobne Benečije, temveč tudi v zakoreninjenosti ideje odhoda iz Benečije, njene normalizacije, ki jo je v nas umestila beneška zgodovina in tisti bolj univerzalni mehanizmi urbanizacije. Toda za oživitev vasi, jim je treba omogočiti, da postanejo nekaj več kot zgolj oddaljenost vsakdanjika. “Te vasi nočejo biti zatočišča, v katerih se skrijemo in oddahnemo od sveta. Zaslužijo si, da bi bile mišljene kot prostori vsakdanjega življenja, v katerih preživi odnos in skrb do drugih in do samega prostora. Zaslužijo si, da v njih poženejo nove korenine,” je dejala Dora Ciccone.

Kot je dodal Aljaž Škrlep, bi moral zeleni prehod kot eno izmed svojih osrednjih točk izpostaviti tudi migracijo ljudi iz mest v vasi: “Želim si, da bi ruralna stanovanjska politika prihodnosti — ki se lahko prične ravno tukaj, v Benečiji — omogočila, da bi mladi začutili, da lahko vas resnično predstavlja alternativo dragemu, časovno hitremu in prostorsko utesnjujočemu življenju v mestu. Ruralni prostori morajo biti tisto, kar si je nekoč želelo biti mesto: odprto in usmerjeno hkrati.”

Priložnosti za mlade
Osrednja govornica, ministrica Tanja Fajon je poudarila, da se zaveda izjemnega potenciala območja, ključna pa se ji zdita iskreno sodelovanje pristojnih z obeh strani meje ter tudi pomoč države. Slovenske in italijanske župane je spodbudila, da skupaj sodelujejo pri prijavah na čezmejne razpise. Kot pomembno priložnost za krepitev čezmejnih povezav v prihodnje pa vidi tudi začetek pogovorov za vzpostavitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) med Slovenijo, Avstrijo in Italijo v Kanalski dolini, ki da bi prineslo možnost novih projektov v korist celotne regije. “Tu gre za krepitev razvojnega turizma, infrastrukture, mobilnosti. Veliko je skupnih priložnosti, predvsem pa priložnosti za mlade, ki so velik potencial tega območja.”

Pred srečanjem so se z ministrico sestali številni župani in predstavniki zamejskih in drugih organizacij, kjer so se pogovarjali o možnostih razvoja skupnega obmejnega območja, a so morali priznati, da se že vrsto let samo dogovarjajo, podajajo zamisli in opozarjajo na težave, žal pa se razen redkih projektov med lokalnimi skupnostmi vse do danes ni zgodilo nič konkretnega.


Sicer so bogat kulturni program na srečanju dopolnili Jazz Punt Bigband s Tanjo Srednik, zamejska skupina Pokriva Nočiva in beneške pesnice Luisa Battistig, Marina Cernetig, Claudia Salamant, Andreina in Margherita Trusgnach.