Podražitve bodo, a ne na račun smeti turistov

Komunala Tolmin deluje na območju skorajda tisoč kvadratnih kilometrov površine in glede na število dejavnosti sodi med največja komunalna podjetja v Sloveniji. Javno podjetje treh posoških občin s 84 zaposlenimi je marca prevzel ekonomist Mitja Costantini, ki je bil pred tem vodja prodaje in marketinga v srpeniški družbi TKK. Prvi izziv je bila huda poletna suša, pravi.

Zakaj ste se odločili zamenjati sredino in sprejeti direktorsko vlogo javnega podjetja, ki je velikokrat zelo nehvaležna?

To sem videl kot osebni izziv, čeprav se sliši mogoče klišejsko. Po 20 letih dela v gospodarstvu in potovanj po svetu, saj sem največ delal v prodaji, sem želel spremembe. To je bila priložnost, da bi delal v lokalnem okolju v podjetju, ki je vpeto v vsakodnevno življenje občanov, in tako vplival na kakovost življenja prebivalcev Posočja. Podjetje ima obenem zelo široko dejavnost, da izzivov ne bo zmanjkalo.

Takoj ste se znašli pred resnimi težavami, ko je udarila suša, kot je že zelo dolgo ni bilo. Kje je bilo najslabše?

Ja, delo sem najprej zastavil z drugačnimi vsebinami. Pa so se pokazali izzivi, na katere nismo bili pripravljeni. Huda suša nam je žal nalila čistega vina in razkrila glavne težave na vodnih omrežjih, kje so glavni projekti, ki jih moramo takoj zastaviti in izpeljati. To je bilo težko poletje, toda zdaj vendarle vidimo, kaj so prioritete, ki jih moramo predvsem na vodnem omrežju v zelo kratkem obdobju – bržkone že naslednjega leta – narediti, pa tudi, kaj vključiti v občinske proračune glede novih projektov, ki se na področju vodooskrbe vlečejo že dolga leta. Zdaj jih bomo zaradi tega opozorila laže premaknili naprej.

Kje so torej kritične točke?

Gradnja vodovoda na Kanalski Lom je že nekaj časa v teku in nekje do konca leta naj bi zaključili vsaj prvo fazo. Na izvedbo sicer vpliva splošno pomanjkanje delavcev v gradbeništvu. Na nekatere probleme nismo niti pomislili. Eden večjih je, kako najti nadomestni vodni vir za naš največji vodni sistem Zadlaščice. S tem namreč pokrivamo 5500 ljudi v tolminski občini, a zanj nimamo rezervnega vira. Če se tu kaj zgodi, je polovica občine ogrožene z vodooskrbo. Nekaj idej sicer že imamo in suša je pokazala, da tudi na tem nekaj naredimo.

Je bila oskrba iz tega vira torej ogrožena?

Zadlaščica je zelo bogat vodni vir z običajnim pretokom okoli 500 litrov na sekundo. To je ogromno. Zaenkrat za omenjenih 5500 ljudi potrebujemo 30 litrov vode na sekundo. Suša Zadlaščici ni prizanesla in sredi avgusta se je pretok zmanjšal za več kot dve tretjini. Dobava vode za gospodinjstva torej ni bila ogrožena.

Kaj je lahko rešitev?

Predvsem črpanje podtalnice. Projekt je realen in ga lahko dokaj hitro izvedemo, mora pa občina zagotoviti zemljišča in verjetno tudi financirati projekt. Glede na prioriteto mislim, da ga bomo hitro premaknili naprej.

Problemi so bili verjetno drugi vodovodni sistemi.

Ja, na visokogorskih vasicah in zaselkih – na Šentviški planoti, Livku, Selah nad Podmelcem, Jevščku, Logarščih, Ljubinju in še kje. Težave so bile različne. Ponekod je bilo treba priklopiti ali pa najti rezervne vire, drugje smo jih oskrbovali z gasilskimi cisternami.

Kaj pa v primerih, ko so vodovodi zasebni, v lasti krajevnih skupnosti?

Komunala upravlja 50 vodovodnih sistemov v treh posoških občinah in te moramo upravljati. Seveda je ogromno večjih in manjših lokalnih ter zasebnih vodnih virov, s katerimi se ne ukvarjamo. Seveda rade volje pomagamo in tudi zdaj smo nekatere priklopili na komunalni vodni vir, ker je bil to edini način, da ljudem zagotovimo vodo. Nismo pa dolžni reševati težav zasebnih vodovodov.

Kako boste zagotovili vodo Šentviški planoti in podobnim območjem?

O Šentviški planoti govorimo že dolgo let, pa očitno težava ni bila tako velika, da bi jo resno reševali. Suša pa je zdaj izpostavila, da je planota prioritetni projekt – kako spraviti vodo iz Zadlaščice do Pečin in nato naprej do drugih vasi. Projekt bomo izvajali skupaj z gradnjo kanalizacije do Slapa ob Idrijci. Idejno rešitev imamo za Sela pri Volčah, kjer bi pokrili še Kozaršče in Kozmerice. Na Kobariškem se gradi vodovod do Vrsnega, v Breginjskem kotu pa bi bilo treba prioritetno najti še kakšen rezervni vodni vir, prav tako v Starem selu. Na Bovškem je situacija precej boljša, saj se je zadnja leta veliko vlagalo v omrežja. Letos tam skorajda ni bilo težav z zagotavljanjem vode. Izjema je Lepena, kjer pa je izziv večji kot sama suša in mislim, da bomo v kratkem našli celostno rešitev.

V zadnjih letih je precej pritiskov proti kloriranju vode.

Zakonodaja je zelo jasna – zahteva neoporečno vodo. Kako jo dosežeš, pa so različni načini. Najbolj razširjeno je kloriranje in UV žarčenje vode, ki je tudi učinkovito, a dosti dražje in ga je v nekaterih sistemih tudi nesmiselno uporabljati. Ko dodamo vodi klor, ga razpršimo po celotnem vodovodnem omrežju do zadnje pipe. Dezinfekcijo z UV lučkami pa to delamo na vodnem izviru in če voda nima nenehnega pretoka, se kontaminira v omrežju.

Evropska direktiva, ki je nalagala, da bi morala imeti vsa naselja sistem za čiščenje odpadnih voda do leta 2017, je bila zelo utopična. Kakšni so zdaj načrti?

Direktiva je rigorozna, roki pa nerealni, saj so se že trikrat podaljšali in se bodo spet. Komunala se že dalj časa trudi, da bi uredili aglomeracije s čistilnimi napravami ali kanalizacijskim omrežjem. Tu izvajamo ali še bomo izvedli kar nekaj naložb – na Kneži, v Drežnici in Breginju, na primer. Problem je drugje, kjer si gospodinjstva ne bodo mogla urediti malih čistilnih naprav, ker so velik strošek. Občine do teh problemov pristopajo različno, nekatere celo sofinancirajo naložbe, med drugim v Kobaridu. V Posočju sicer še ni odločitve, kako do tega pristopiti sistematično.

Za kolikokrat se poveča količina smeti v turistični sezoni?

To je za Komunalo Tolmin že kar nekaj let eden večjih izzivov in le stežka se prilagajamo. Količina smeti se poleti poveča za 100 odstotkov, v določenih krajih tudi za 200. Omejeni smo s številom ljudi na terenu, s številom voznega parka 42 vozil s povprečno starostjo 11 let, z zmogljivostmi zbirnih centrov in z odvozom. Seveda nekomu dvigne pritisk vsak napolnjen zabojnik s smetmi, ampak je nemogoče, da bi vsak dan očistili celotno dolino. Letos se je pojavil še problem odvoza smeti iz teh centrov do predelovalcev, saj so naši pogodbeni partnerji v težavah zaradi energetske draginje in pomanjkanja delovne sile ter povečanega obsega dela. Zato nam dvigujejo cene in spreminjajo urnike odvozov.

Kako bo to vplivalo na cene komunalnih storitev?

Podražitve bodo, vendar ne na račun povečane količine smeti poleti, na primer, ampak ostalih dejavnikov, ki vplivajo na cene – elektrika, pogonska goriva, materiali, plače, druge aktivnosti. Žal brez tega na dolgi rok ne bomo zmogli poslovati pozitivno.

V tolminski občini se bodo cene za štiričlansko družino z novim letom povišale do 11 odstotkov. Kobariška in bovška občina sta tukaj nekoliko v slabšem položaju zaradi odvajanja odpadnih voda, kjer porabimo ogromno elektrike za čiščenje in zagotavljanje vode do odjemalcev, zato bo tam dvig cene nekoliko višji.

Kritika leti na vas, češ da gre za finančno uspešno komunalo, ampak plače zaposlenih so med nižjimi.

To je res. Glede plač smo bolj pri repu v Sloveniji. Zakaj je bilo tako, ne bom sodil, mislim pa, da si zaposleni glede na delavnost in pripadnost podjetju zagotovo zaslužijo več. Naredil bom vse, da ljudje ostanejo motivirani in eden od motivatorjev je seveda tudi plača. Morajo pa to potrditi tudi občine kot lastnice. Opravljamo častno delo in za to moramo biti tudi primerno plačani. Delavcev glede na znanja in kompetentnosti ne smemo izgubiti.

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.