mirosic1Letos jeseni se izteka mandat v Rimu slovenskemu veleposlaniku Iztoku Mirošiču, ki se je zato odločil za vrsto poslovilnih srečanj pri predstavnikih Slovencev v Italiji. Včeraj, 28. julija, je bil tako na obisku v Benečiji, kjer se je v Čedadu najprej sestal s predstavniki Slovenske kulturno-gospodarske zveze in raznih društev oziroma ustanov,  nato pa še s predstavniki Sveta slovenskih organizacij. Obisk na Videnskem je sklenil še z ogledom multimedijskega pripovednega in krajinskega muzeja SMO v Špetru, ki je nastal v okviru evropskega projekta JezikLingua.
Na srečanjih z veleposlanikom je beseda tekla o delovanju in perečih problemih Slovencev v Benečiji ter o njihovih perspektivah za razvoj.
Predstavniki Beneških Slovencev so veleposlanika opozorili na demografske težave, pomanjkanje gospodarskega razvoja, reformo krajevnih uprav in na še vedno aktualno vprašanje slovenske identitete. Poudarili pa so tudi pomembno in plodno sodelovanje s Posočjem, željo po vključevanju v čezmejne evropske projekte oziroma po nadgradnji pravkar zaključenih, kot sta na primer JezikLingua in ZborZbirk. Veliko pozornosti je bilo seveda namenjeno dvojezični šoli v Špetru, uveljavitvi njenega didaktičnega modela, njenim prostorskim težavam, katerih naj bi bilo po večletni agoniji kmalu vendarle konec (obnova starega sedeža naj bi se zaključila decembra), zlasti pa potrebi, da bi se učenje slovenščine nadaljevalo tudi na ravni višje srednje šole. V obdobju med nižjo in višjo srednjo šolo, ko mladi doraščajo, se namreč oblikuje tudi njihova identiteta, poleg tega pa bi bilo nadaljevanje učenja slovenščine ključno tudi za ohranjanje in osvajanje novih jezikovnih spretnosti. Tudi glede na povpraševanje staršev bi bila najboljša rešitev ustanovitev neke vrste Kugyjevega razreda.
Slovenski veleposlanik Mirošič, ki ga je spremljala slovenska generalna konzulka v Trstu Ingrid Sergaš, je povedal, da mu je žal, da ni prišel že prej na obisk v Benečijo, dodal pa je, da se je med svojim mandatom redno ukvarjal tudi z vprašanji, ki so zadevala Slovence na Videnskem, kot so bile težave dvojezične šole. Pri tem je tudi povedal, da se je v Italiji naučil, da so stvari, ki zgledajo enostavne, zelo komplicirane. Beneškoslovensko skupnost je pohvalil za razvejano in dobro organizirano delovanje, nad katerim je pozitivno presenečen, ter ji čestital, da je kljub vsem težavam in v okolju, ki ji marsikdaj ni bilo zelo naklonjeno, ohranila svojo slovensko identiteto. Tudi sam je ocenil, da bi bilo potrebno pouk slovenščine razširiti tudi na nivo višje šole in poudaril, da se je treba dogovoriti za najbolj ustrezno obliko pomoči s strani Slovenije pri rešitvi tega vprašanja. Dodal  je tudi, da je od nekdaj zagovornik sodelovanja in sloge med Slovenci, ne glede na njihova nazorska, ideološka ali drugačna prepričanja, “saj smo zato tudi ustanovili samostojno Slovenijo”.