Kriza zaradi epidemije koronavirusa posoškega kmeta ni prizadela zaradi zadružne povezave, lokalne trgovske verige in pravočasnega odziva Mlekarne Planika s presežki mleka. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek je izpostavil, da smo v Sloveniji v nekoliko večjih težavah tudi zato, ker nismo dovolj povezani in nimamo oblikovanih verig preskrbe s hrano, zato je Posočje izpostavil kot primer dobre prakse in podprl prizadevanja za uvedbo ekološke kmetijske regije. Več skrbi pa imajo še vedno v ribogojnici Faronika, kjer pa pričakujejo pomoč države.

Posoško kmetijstvo si na čelu s Kmetijsko zadrugo (KZ) Tolmin več kot dve leti prizadeva, da bi uvedli ekološko kmetijsko regijo. »Kmetje bi dobili večjo dodano vrednost na proizvodih in državnih subvencijah,« je prepričan direktor zadruge Niko Maver. Kot pojasnjuje, je Posočje edina regija, ki že ima vso potrebno infrastrukturo, kjer imajo Mlekarna Planika in KZ ter nekaj kmetij že ekološke certifikate: »Organizirali bi se na način, da bi birokracijo, ki bi je bilo več, prevzela zadruga, Planika in Lokalna akcijska skupina (LAS), nekateri kmetje pa bi morali proizvodnjo tudi malo prilagoditi. S tem bi pomagali ohraniti tudi manjše kmetije s hribovitih območij od Kanala, Idrije do Bovškega.«

Trenutno na tem območju mleko oddaja 80 kmetih, kar 400 kmetij pa zadrugi prodaja meso. »Resda je večina zelo majhnih kmetij, prispevajo pa ogromno, da ljudje ostajajo v hribih. To je obdelana tovarna v naravi in pogoj, da bo turizem na tem območju živel naprej,« pravi Maver. Od Nove Gorice do Bovca ima KZ Tolmin sicer 20 trgovin.

Minister Jože Podgoršek je prepričan, da bi morali po državi vlagati še več napora za povezovanje in sodelovanje: »Tu se je izkazalo, da kmetije tudi v času koronakrize delujejo relativno normalno in uspešno.« Predlog o ekoregiji je na obisku v Tolminu podprl, češ da se to lahko izkoristi tudi za celostno promocijo regije, država pa lahko pomaga z različnimi mehanizmi iz programa razvoja podeželja: »Treba pa je vedeti, da bo zaživela zgolj s pripravljenostjo ljudi, ki je tukaj zelo velika, tudi našega ministrstva.«

“Kljub vsem težavam v prodaji smo obdržali vse cene živine in mleka na ravni leta 2019, tako da kmetje niso bili nič prikrajšani in vse, kar so pridelali, smo odkupili.” – Niko Maver

Mlekarna Planika, ki je v lasti tolminske zadruge, je sicer že lanskega marca doživela šok z drastičnim padcem prodaje svežega mleka, ki je poleg tolminskega sira njen paradni izdelek. Z bliskovitim prestrukturiranjem z izdelki z daljšim rokom trajanja, so se krizi izognili.

»Obisk trgovin se je zmanjšal za 30 odstotkov. Prodaja je bila zato nekaj manjša, a smo v turistični sezoni rezultat popravili. Srčno si želimo, da se kmalu odprejo dejavnosti v turizmu in gostinstvu, kot tudi šole in vrtci, kjer prodamo kar nekaj naših proizvodov,« je povedala direktorica mlekarne Anka Miklavič Lipušček.

“Povezovanje je v kriznih situacijah odločilnega pomena, takrat šele vemo, kako rabimo drug drugega za preživetje. Ne zgolj mlekarne, ampak tudi prvega v verigi, da je primerno plačan za svoje delo. Na koncu pa mora biti potrošnik zadovoljen z izdelkom, četudi plača kakšen cent več.” – Anka Miklavič Lipušček

Prav zaprtje vrtcev in šol pa je pomenil kar 80 odstotni izpad prihodkov za ribogojnico Faronika, ki s tem še kopiči finančne težave. »Izdelke zdaj poskušamo prodajati prek večjih trgovskih centrov. Mislim, da bo tukaj lahko nastal velik problem za Faroniko, ampak že zdaj poskušamo poslovati pozitivno,« je priznal direktor ribogojnice Tomo Sotenšek.

V Faroniki so zato na ministra naslovili precej neposrednih vprašanj. Najprej zaradi škode po vidri, ki da je uničila plemensko jato soške postrvi, a je Agencija za okolje na škodni zahtevek v višini skoraj 140.000 evrov odgovorila s predlogom sporazuma v višini niti 4000 evrov.

»Ne samo da smo razočarani, smo tudi jezni. Zaradi nerazumno dolgega roka odločanja in nerazumno nizke priznane škode na ribah. Ne gre namreč samo za materialno škodo, v nič je šlo več deset let dela na področju selekcije in genetike in tako bo Faronika težko nadomestila to škodo, da se bo vzpostavilo normalno stanje pri vzreji soške postrvi in lipana,« je prepričan podpredsednik nadzornega odbora Faronike, ki je v lasti Ribiške družine Tolmin, Zlatko Jenko. Družba doslej ni bila deležna državne krizne spodbude, saj zaradi vzreje rib niso mogli koristiti ukrepa čakanja na delo, niti niso odpuščali.