Potres 1976: najprej strah in meda, nato izjemna medsebojna solidarnost

potres76Najprej velik strah in zmeda, nato pa izjemna medsebojna solidarnost in organiziran odziv na težave. Vse to je zaznamovalo obdobje takoj po potresih leta 1976 (6. maja in 11. in 15. septembra), ki so hudo prizadeli Furlanijo in bližnje Posočje. V zgodovini Benečije so bili tisti meseci izredno pomembni, marsikje tudi prelomni, kot je bilo slišati na prvem od treh srečanj, ki jih je pripravil Inštitut za slovensko kulturo ob 40-letnici potresa. Takrat je namreč vsepovsod priskočila na pomoč Slovenija (tudi s svojimi strokovnjaki), tako da se je zmanjšalo nezaupanje do sosednje države, v Benečiji pa se je krepila slovenska identitetna zavest.
V četrtek, 29. septembra, so v Špetru svoje spomine na tisto obdobje publiki posredovali Danilo Clemente (Rezija), Viljem Černo (Terska dolina) in Dušan Jug (Posočje). Clemente je s pomočjo številnih fotografij iz obdobja pred potresom in po njem predstavil dolino pod Kaninom, kjer je bilo ob vaseh veliko pašnikov na planinah in njiv v nižini. Pridelovali so predvsem fižol, koruzo in krompir. Danes pa se je marsikje razrastel gozd. Že od leta 1912 je delovala hidroelektrarna, ki jo je potres uničil, a so jo nato na novo zgradili in predstavlja zdaj za občino največji vir prihodkov. Kar zadeva obdobje po potresu, velja omeniti, da je Reziji Slovenija podarila kulturni dom na Ravanci in še nekaj hiš. Pojavile so se montažne hiše, kar je spremenilo podobo vasi.
Viljem Černo se je spominjal, kako so se v Terski dolini, potem ko se je zemlja tresla 59 sekund, podrli kamniti zidovi hiš, škode je bilo veliko tudi na strehah. V Bardu so se domačini zbrali na “veliki njivi” in nato iskali pogrešance. Izkopavanje izpod ruševin se ni v vseh primerih srečno zaključilo. Nekaj dni so bili povsem odrezani od večjih krajev in so si pomagali s tem, kar so imeli. Prvi so nato prišli na pomoč Slovenci iz Trsta, poslanec Albin Škerk je priskrbel blazine… Tersko dolino in Rezijo je med drugim po potresu obiskal tudi Cossiga. Slovenski strokovnjaki (Černo je izpostavil Benečana Valentina Simonittija in Miho Tomaževiča) pa so svetovali, kaj se da popraviti in kaj ne in tudi pokazali, kako se gradi protipotresno. Življenje se je vsekakor v Terski dolini  s potresom spremenilo: prej so bili posamezniki samostojni, imeli so hišo, senik in hlev, razširjena je bila živinoreja, kasneje tega ni bilo več.
Dušan Jug, ki je bil za časa potresa v vodstvu Občine Tolmin (takrat je združevala ozemlje od Mangarta do izvira Idrije), je povedal, kako so se v Posočju odzvali na težave. Zelo hitro so pridobili glavne informacije in okvirno oceno škode. Določili so odgovorne za posamezne krajevne skupnosti in v vaseh sestavili odbore mladih operativcev. Poskrbeli so, da bo povsod na razpolago zdravstveno varstvo, prioriteta je bila tudi zagotoviti otrokom, da bodo nadaljevali šolanje (čeprav ne doma), kar zadeva obnovo pa je bilo vse jasno določeno (načrt, finansiranje itd.) Gradbeni tehniki, inženirji in drugi strokovnjaki so maja ocenili, da je 1400 hiš treba porušiti, 4500 temeljito popraviti, 3000 pa jih je potrebovalo le manjšo sanacijo. Po septembrskih potresih je bilo treba z delom začeti znova, Breginj in Podbela, pa še druge vasi je bilo treba povsem porušiti in na novo zgraditi. (tg)

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.