Robert Frandolič, 49-letni podjetnik iz Doberdoba je od avgusta 2018 predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ). Je podjetnik z večletnimi izkušnjami v internacionalizaciji in poslovnem svetovanju, od samega začetka deluje na obeh straneh meje. Bil je podpredsednik Zadružne banke Doberdob-Sovodnje in predsednik Pihalnega orkestra Kras iz Doberdoba.

Predstavniki gospodarskih organizacij Slovencev iz Italije, Avstrije, z Madžarske in Hrvaške ste se srečali s predsednikom slovenske vlade Marjanom Šarcem (odstopil je v ponedeljek, 27. januarja). Kako ocenjuješ ta obisk?
“Ocena je pozitivna iz dveh razlogov. Prvič smo skupaj prikazali predsedniku vlade gospodarsko dejavnost manjšin. Povedali smo, da je razvoj naših skupnosti mogoč le, če bomo imeli solidno gospodarstvo. Ob tem je izrednega pomena, da imamo pri tem našem naprezanju sodelovanje Slovenije, da bomo skupaj oblikovali območje, kjer bodo ekonomske dejavnosti omogočile vsesplošen napredek naših narodnih skupnosti.”

Na sestanku ste se dogovorili, da bo pri predsedstvu vlade nastala delovna skupina v pomoč zamejskemu gospodarstvu. Kakšna bo njena vloga?
“Delovna skupina naj bi si prizadevala za monitoražo splošnega položaja, da bi ugotovila, kakšne so potrebe v posameznih manjšinah. Potrebujemo sistemsko sodelovanje, da bomo beležili še boljše rezultate in da bomo v stanju uresničiti razvojni plan za celotni slovenski prostor.”

Obstaja po tvoji oceni resna možnost za tako razvojno sodelovanje?
“Srčno upam, da niso samo obljube. Iz besed predsednika vlade sem zaznal, da si je to problematiko vzel v skrb in je pokazal zanimanje in bližino našim predlogom in analizam. Sestanek je v bistvu predstavljal korak v smer potrebnega povezovalnega načrta, ki ga vsi potrebujemo in pričakujemo.”

Kakšna je ocena o osrednji gospodarski organizaciji Slovencev v Italiji, ki ji predseduješ?
“Vloga SDGZ mora biti usmerjena predvsem v skrb povezovanja različnih gospodarskih subjektov v naši deželi, v Sloveniji, na Koroškem, v Istri oziroma na celotnem hrvaškem teritoriju. Obenem moramo našo skupnost opozarjati na določene šibkosti in kakšna je smer za kakovostnejši vsesplošni razvoj in še posebej za rast ekonomske blaginje naše skupnosti.”

Kakšen je odnos do Dežele FJK?
“Z deželno upravo dobro sodelujemo in imamo redne stike. Menim, da moramo sodelovati z vsemi istitucionalnimi in gospodarskimi subjekti, ki delujejo na našem teritoriju in s katerimi imamo iste ali podobne cilje.”

Večkrat poudarjaš pomen sodelovanja in povezovanja. V naši skupnosti že več let obstaja Gospodarski forum, ki je izraz SDGZ, slovenske banke, Kmečke zveze, krovnih organizacij in Finančne družbe KB 1909. Forum pa ni postal protagonist in povezovalec, kot je bilo mišljeno ob njegovi ustanovitvi. Zakaj?
“Razlogov je več, prvi je gotovo ta, da so nekatere komponente v forumu nekoliko zadržane do tega omizja in niso prepričane, da je to pravi način povezovanja in reševanja odprtih vprašanj. Forum je lahko subjekt, ki združuje in ki daje pobude v smislu programskih izhodišč, ki so v interesu celotne skupnosti. Potreben je drugačen pristop.”

Večkrat prihaja v ospredje vprašanje večjega sodelovanja in povezovanja med vašim združenjem in Kmečko zvezo. Doslej kakšnih konkretnih znakov v to smer, ni zaznati?
“Čas bi bil, da bi bilo sodelovanje med obema organizacijama na višji ravni. O tem ni dvoma, čeravno s KZ razvijamo določene projekte za Goriško in Benečijo. Pošteno pa moram povedati, da nismo dovolj aktivni, preveč odlašamo in smo premalo konkretni v določenih povezovalnih pobudah. Predvsem za rast Benečije in goriškega prostora bi oboji morali delovati bolj propozitivno.”

Ker si že omenil Benečijo, moram povedati, da obstaja razširjeno mnenje, da je SDGZ odsotna v teh krajih, kjer bi bila vaša pomoč še kako potrebna?
“Res je, da smo premalo prisotni, kot je tudi res, da težko najdemo člane, ki bi z nami sodelovali. Manjka določena ekonomska struktura, ki bi imela interes sodelovati s SDGZ-jem. Trudimo se, a doslej uspešnih rešitev nismo našli. Moramo investirati več v to smer. Ena od možnih rešitev predstavlja naše konkretno posredovanje pri povezavi Benečije s Posočjem.”

Delovna skupina, o kateri ste se dogovorili s predsednikom vlade, lahko odigra to vlogo in potegne določene konkretne poteze?
“Seveda, saj ta problematika sodi za nastajajoče vladno omizje. Samo sistemska sinergija med Benečijo in Posočjem lahko odpravi zdajšnji krizni položaj v naših dolinah in jih z vidika ekonomske kakovosti približa Posočju. Potrebujemo tudi boljše infrastrukturne povezave; po drugi strani morajo tudi gospodarstveniki in istitucije v Posočju razumeti, da se potenciali pri pridobivanju kadrov in delovne moči lahko najdejo med mladimi Slovenci v Benečiji. Ob tem bi veljalo resno razmisliti, kako bi se beneško delovno silo organizirano »preselilo« onstran meje.”

Večkrat si izrazil misel, da se v manjšini samo od kulture in športa ne da živeti. Kaj hočeš s tem povedati?
“Verjamem, da je ta misel marsikoga razdražila. Ne mislim podcenjevati vloge športa in kulture v naši skupnosti. Daleč od tega. Čas pa je, da tudi manjšina v večji meri usmeri svoje energije v dejavnosti, ki prinašajo blagostanje in blaginjo, ki bosta ustvarjali nova, kakovostna delovna mesta. V bistvu bomo z uspešnim manjšinskim gospodarstvom imeli tudi še bolj uspešne športne in kuturne dejavnosti.”

Gospodarstvo in slovenski jezik. Nekateri ocenjujejo, da v nezadostni meri nagovarjate članstvo pri uporabi slovenskega jezika in njegovi uveljaviti v javnosti?
“Povem odkrito. Trudimo se v to smer, a pri nekaterih naših članih naletimo na določen odpor. Sem prepričan, da slovenščina v gospodarski dejavnosti predstavlja dodano vrednost in ni zaviralna v poslovanju. Gre za marketinško potezo, ki bi naša podjetja pozitivno diferencirala od ostalih konkurentov. Nekateri še vedno menijo, da biti preveč Slovenec v gospodarstvu, pomeni da se s tržnega vidika izgubi določene pozicije. To najbolj zaznavam pri trgovcih v večjih središčih. Primer uspešne slovenske mesnice iz Slovenije sredi Trsta kaže ravno obratno. Očitno manjka določena samozavest in prepričanje, da so časi protislovenstva mimo in da vidna slovenščina ne škodi tržnim rezultatom.”

Skupaj s SLORI-jem ste predstavili raziskavo o gospodarstvu v manjšini. Kaj je analiza pokazala?
“Manjšinsko gospodarstvo sloni na malih in družinskih podjetjih. Bil sem prepričan, da so naša podjetja veliko bolj internacionalizirana. Raziskava verjetno ni upoštevala celotnega spektra naših podjetji in da je celovita slika bolj optimistična.”

Kako stimulirati podjetja iz Slovenije, da del dejavnosti preselijo tudi v naš prostor?
“V Sloveniji so podjetja močno internacionalizirana in Slovenija izvaža več kot 80% svojih proizvodov. Da bi srednje veliko podjetje iz Slovenije začelo z dejavnostjo pri nas, potrebuje dobre kadre in dober trg. Naša skrb je predvsem ta, da ustvarimo pogoje, da se bo to lahko zgodilo. Potrebujemo kvalitetno šolstvo, visoko izobražen kader in ustanove (javne uprave in drugi javnopravni subjekti), ki bodo podpirale take pobude in jih ne bodo demotivirale s pretirano birokracijo.”

Kako pojmuješ kvalitetno šolstvo?
“Lep primer imamo v Celovcu, kjer imajo štirijezično gimnazijo. Dijaki z dobrim znanjem slovenščine, angleščine, nemščine in italijanščine se zelo dobro uveljavijo na trgu dela. Če dijaki znajo povprečno samo italijanski in slovenski jezik, bodo naleteli na večje težave pri vstopu v svet dela. Mislim, da je potrebno naravnati šolske izbire v smislu potreb, ki jih narekuje tržišče. To bo našim mladim nudilo večje priložnosti za zaposlitev in ne bodo iskali rešitve v širšem svetu. Šola mora biti povezana z družbo in z realnostjo, ki nas obdaja.”

Rudi Pavšič