Premier Šarec se je zavzel za gradnjo drugega bloka nuklearke v Krškem

Predsednik slovenske vlade Marjan Šarec je prejšnji teden razburil slovensko – pa tudi avstrijsko in deželno – javnost, ko se je 22. avgusta med svojim obiskom v Nuklearni elektrarni Krško odločno zavzel za izgradnjo drugega bloka, češ da “bomo v prihodnje potrebovali vse več električne energije, še posebej, če želimo biti razvojno uspešna država”. Kot poroča STA, je Šarec, ki je prepričan, da se mora Slovenija potegovati za to, da bo energetsko neodvisna, tudi pripomnil, da Nek proizvede velik del slovenske električne energije, tako da bi njen manko hitro občutili. Strinja se, da je treba izkoristiti vse možne obnovljive vire energije, a teh po njegovi oceni ne bo dovolj. Dosedanji blok nuklearke v Krškem bi vsekakor moral delovati do leta 2043, takrat naj bi zaprli tudi Termoelektrarno Šoštanj, za izgradnjo novega bloka Nek pa bi s pridobitvijo dovoljenj potrebovali vsaj deset let. Predsednik vlade meni, da bi morala biti jedrska energija izpostavljena tudi v nacionalnem podnebnem in energetskem načrtu. “Pričakujem pa, da bo o tem na koncu odločala stroka, saj vse prepogosto odločanje prepustimo tistim, ki delujejo na podlagi čustev, ne pa znanja in strokovnosti,” je dejal premier, ki pri jedrski energiji vidi več pozitivnih kot negativnih učinkov. Šarec je v Krškem tudi spomnil, da se je stopnja samodejnih ustavitev Neka od začetka delovanja do danes zmanjšala na praktično nič, elektrarna pa je uspešna pri svojem delu in je dobavo energije povečala za skoraj deset vodnih elektrarn.

V Sloveniji razprave o drugem bloku edine jedrske elektrarne na državnem območju (ki pa je v solasništvu s Hrvaško) potekajo že več kot petnajst let. Leta 2006 so projekt Nek 2 celo vključili med nacionalne razvojne projekte, z gradnjo pa nameravali začeti leta 2015. Načrta niso uresničili, sedanja vladna koalicija pa v pogodbo vprašanja jedrske energije ni vključila (in Šarec prav tako pred svojo javno podporo gradnji Neka 2 ni iskal soglasja med koalicijskimi partnerji).

Na infrastrukturnem ministrstvu pa so za STA povedali, da je jedrska energija pomembna tako z vidika nizkoogljičnega energetskega vira (torej podnebne trajnosti) kot z vidika energetske varnosti, saj zagotavlja zanesljivo oskrbo po konkurenčni ceni.
Vodja oddelka za reaktorsko tehniko na Institutu Jožef Stefan Leon Cizelj pa je za STA poudaril, da je jedrska energija edini vir brezogljične elektrike, ki lahko deluje podnevni in ponoči v praktično vseh vremenskih pogojih, idealna pa je tudi z vidika zanesljive oskrbe z elektriko in boja proti podnebnim spremembam. Glavni izziv pa je po njegovem izobrazba in usposabljanje med 400 in 500 strokovnjakov, ki bi jih potrebovali za spremljanje gradnje in upravljanje elektrarne. Jedrske raziskave in izobraževanje so tako v Sloveniji kot v večjem delu EU po njegovem finančno in kadrovsko podhranjeni.

Nasprotniki jedrske energije pa izpostavljajo problem radioaktivnih odpadkov in možnost nesreč ter pri tem poudarjajo, da Krško med drugim leži na potresno občutljivem območju. V Sloveniji se med drugimi za opustitev uporabe jedrske energije zavzemajo v Zvezi ekoloških gibanj Slovenije in Greenpeace Slovenija, gradnji drugega bloka nuklearke pa odločno nasprotujejo v Avstriji, iz FJK pa se je na Šarčevo izjavo na primer zelo kritično odzvala nekdanja predsednica Debora Serracchiani.

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.