“Pridobili bi lahko 40 milijonov evropskih sredstev za promocijo območja med Posočjem in Benečijo”

Štirideset milijonov evropskih sredstev za promocijo območja med Posočjem in Benečijo

Pogovor z Erikom Švabom, direktorjem Euroservisa, ki deluje na področju evroprojektiranja in čezmejnega sodelovanja

Podjetje Euroservis je pridobilo pomembno vlogo na področju evro-projektiranja in čezmejnega sodelovanja. Duša in glavni protagonist Euroservisa je Erik Švab, ki je v najstniških letih začel plezati in se vertikali posvečal celih 25 let. Na začetku se je posvečal predvsem športnemu plezanju, opravil je preko 500 vzponov. Leta 1998 je bil kandidat za najboljšega alpinista Slovenije.

Zakaj je nastal Euroservis in kdo je dal pobudo zanj?

Euroservis je podjetje, ki je nastalo na pobudo treh družbenikov, in sicer Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (Servis), Kristine Valenčič in podpisanega.

Kakšna je bila tvoja vloga v njem?

V začetku sem bil pobudnik te ideje kot novopečeni pravnik v dogovoru s takratnim direktorjem SDGZ Vojkom Kocjančičem, kateremu gre zasluga za dolgoročno razmišljanje in pogum za uresničitev nove pobude.

Gotovo nosiš največ zaslug, da je podjetje dobilo širše dimenzije in da je danes konsolidirana stvarnost. Koliko oseb je zaposlenih v podjetju in s čim se bistveno ukvarjate?

Začeli smo delati za bližnje občine in javne institucije iz Italije in Slovenije. Hoteli smo ustvariti močno profesionalno strukturo v tem sektorju. Danes imamo skupino treh podjetij – poleg Euroservisa smo lastniki podjetja Evropski Center v Kopru in Friulinnova, ki je naše inovativno start up podjetje s sedežem v Tehnološkem parku v Vidmu –, skupno imamo 34 sodelavcev, leto 2019 smo zaključili s prometom, ki bo presegel 1,5 milijona evrov. Trenutno iščemo pet novih profilov, kot so (inženirji, marketing, projektanti, komercialisti.

Kdo so vaši partnerji?

Razdeljeni so v tri kategorije: javni subjekti in raziskovalne ustanove, univerze, bolnišnice, raziskovalni centri) neprofitne organizacije, športna in kulturna društva in fundacije, kjer bi omenil Fondazione Umberto Veronesi in AIRC ter predvsem podjetja, ki delujejo na področjih bio-medicine, energetike, avtomotive, proizvodna podjetja in vsi tisti, ki jih zanimajo investicije v smislu industrije 4.0. Podjetja predstavljajo 60 odstotkov vseh naših strank, ki jih imamo skupno že preko 400.

Če bi moral opraviti oceno o dosedanjem opravljenem delu, kaj bi izpostavil?

Začeli smo z majhnimi projekti v korist izključno naše narodne skupnosti v programskem obdobju 2000-2006, sedaj delamo s pomembnimi razvojnimi podjetji in preko 70 javnimi raziskovalnimi institucijami na projektih, katera povprečna vrednost je 1.250.000 evrov, priznani smo kot podjetje številka ena v Italiji, saj smo edini zmagali preko 160 evropskih projektov. Povezujemo se z vodilnimi podjetji na področju konzulence za podjetja, internacionalizacije, alternativnih financ, naši partnerji so vsedržavne bančne in podjetniške institucije. Pripravljamo platformo, ki bo na podlagi big data, machine learning-a in umetne inteligence omogočala iskanje razpisov, pisanje in spremljanje projektov najprej pol-avtomatsko in kasneje avtomatizirano, kar nam bo omogočilo, da svoje delovanje razširimo na več evropskih držav.

Euroservis kot posrednik in organizator evropskih projektov je veliko pomagal tudi naši narodni skupnosti oziroma njenim organizacijam in ustanovam. Kako se je ta pomoč uresničevala in kolikšen je bil finančni delež, ki je prišel v zamejstvo?

Zmagali smo preko 70 evropskih projektov in pridobili nad 14 milijonov evrov namenskih finančnih sredstev za našo narodno skupnost. Več kot 30 subjektov naše narodne skupnosti je koristilo evropska sredstva, potem je bilo manjšinskih subjektov manj, danes sledimo projektom samo za Slori, ATS Jezik (Skgz-Sso) in ŠZ Jadran. Očitno nas manjšina ne potrebuje več oziroma ne vidi v evropskih razpisih možnost za dodatni razvoj in financiranje.

Kako doživljate zdajšnji virusni krizni položaj?

Aktivnosti na področju EU projektov se nadaljujejo normalno, izvajamo 37 projektov v skupni vrednosti preko 50 milijonov evrov, istočasno pišemo nove projekte na programih Horizon, Erasmus, LIFE. Koordiniramo delovno skupino, katere cilj je nuditi brezplačne informacije o konkretnih možnostih za podjetja v tem nelahkem obdobju.

Euroservis je sodeloval v projektu Jezik-Lingua, v okviru katerega je nastal v Špetru multiumedijski muzej SMO. To je predstavljalo največjo investicijo v okviru evropskih projektov v Benečiji. Mislim, da je šlo za pomembno realizacijo, ki je vsekakor obogatila kulturno in turistično ponudbo teh krajev?

Šlo je za pomemben korak tako v vsebinskem kot tudi v teritorialnem smislu, saj smo v strateškem evropskem projektu uspeli nameniti velik del sredstev za konkretno investicijo v Benečiji. Sedaj bi kazalo SMO promovirati in razvijati ter mogoče v bodočnosti tudi nadgraditi s kakšnim novim projektom.

Slovenci na Videmskem doživljajo precejšnje težave na gospodarskem področju ob splošni demografski krizi. Eden od možnih izhodov iz krize naj bi predstavljalo prav obmejno sodelovanje v okviru evropskega projektiranja. Doslej ta ideja ni popolnoma prodrla tudi zaradi pomanjkanja določene režije in vizije. Kako bi lahko Euroservis pomagal tem krajem in jih primerno opremil s projekti in z vsebinami?

Joško Sirk je za Novi Matajur pravilno ugotovil, da bi Benečija potrebovala režijo, načrt in finančna sredstva. Te misli sem predlagal že leta 2002 v okviru turističnih in gostinskih dejavnosti SDGZ. Takrat nisem naletel na veliko podporo niti tistih, ki to idejo danes zagovarjajo. Trdili so, da evropski projekti niso rešitev in da privatni operaterji ne bi smeli uporabljati javnega denarja za promocijo. Problem ni pomanjkanje vsebin, programov ali možnosti, problem je kot vedno strateška in politična volja lokalnih in deželnih upraviteljev ter pomanjkanje režije in vizije. Kot Euroservis lahko poiščemo sredstva, napišemo projekte in pomagamo pri izvajanju, ampak če tisti, ki tu živijo, nimajo skupne vizije in želje, se ne bo dalo udejanjiti ničesar konkretnega. Predvsem ne, če ni zaupanja v profesionalnost in sposobnosti tistih, ki naj bi zadeve razvijali.

Si lahko bolj konkreten?

Projekt,  ki bi ga lahko uresničili, je širša promocija območja Sella Nevea – Kanin kot visokogorsko športo središče v okviru sodelovanja Posočja in Benečije. Za tak načrt imam podporo tako na Deželi kot tudi v Sloveniji. Vreden je čez 40 milijonov evrov, ki se jih lahko dobi preko ustanovitve EZTS ali EGIZ-a namensko za severni del italijansko-slovenske meje in dodatnih sredstev EU komisije, države in Dežele. Treba je naredit širši projekt, v katerega bi lahko dodali še 2-3 milijone za turistične in enogastronomske povezave poleti in pozimi in nastanitvene možnosti v Benečiji. To je projekt, v katerem bi morala biti aktivna slovenska narodna skupnost, drugače bomo načrt realizirali v partnerstvu z drugimi.

Kitajski pregovor pravi, da lačnemu človeku ne smeš podariti ribe, marveč ga moraš naučitiloviti ribe. Bi tvoje podjetje lahko poskrbelo, da bi se v Benečiji formirala manjša ekipa, ki bi s strokovnega vidika lahko prevzela režijo na področjih evropskega projektiranja?

Več let si prizadevamo, da bi aktivirali in stimulirali centre za evropsko projektiranje tako v Gorici kot tudi v Benečiji. Danes je v Gorici sedež EZTS-GECT-a, v katerem odloča Dežela FJK in denar preusmerja, kamor hoče, v Benečiji pa ni ničesar. Euroservis je vedno na razpolago, danes imamo tudi sedež v Vidmu. S primernim projektom in podporo bi vsekakor lahko začeli mogoče najprej z izobraževalnim tečajem in kasneje ustanovili kakšno start-up podjetje, ki bi razvijalo nov koncept na enogastronomskem in turističnem področju. Od same ustanovitve se trudimo širiti znanje o evropskih projektih in omogočiti čim večjemu številu profesionalcev, da osvojijo znanje na tem področju, da lahko razvijajo projekte.

Kakšna bodočnost se piše evropskim projektom?

Perspektiva je odlična. V kratkem se začenja novo evropsko obdobje 2021-2027, v katerem bo poudarek predvsem na tematikah trajnostnega razvoja, mladih, obnovljivih virov in lokalnega gospodarstva. Evropska unija bo namenila rekordnih 115 milijard evrov za raziskovanje in razvoj in zagotovo bomo imeli dovolj razpisov in možnosti za pridobivanje projektov za tiste, ki bodo imeli inovativne, pogumne ter zanimive ideje in ki bodo razmišljali »glokalno« (globalno in lokalno). Primer take ideje, ki prihaja prav s strani našega partnerja iz Benečije, je nov socialni network za medsebojno pomoč, za katerega trenutno iščemo finančne partnerje, crowdfunding in javne prispevke z imenom Justdoing. Če koga zanima kaj več, nas lahko kontaktira.

Rudi Pavšič

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.