Medtem ko v Italiji začenja s svojim delom nova rumeno-rdeča vlada, ki jo sestavljajo Gibanje 5 zvezd, Demokratska stranka in Svobodni in enakopravni (Liberi e uguali) in ki je na začetku tedna dobila zaupnico v poslanski zbornici in senatu, mineva danes, 13. septembra, eno leto, odkar je bila imenovana vlada najmlajšega premierja v slovenski zgodovini, Marjana Šarca. Trinajsti slovenski vladi pa pripada še en primat: je namreč prva manjšinska, saj jo sestavlja pet strank – poleg LMŠ še SD, SMC, SAB in DeSUS -, ki v državnem zboru nimajo absolutne večine, tako da je doslej njeno delovanje omogočil dogovor o projektnem sodelovanju z Levico, ki ji je zagotovila zunanjo podporo.
Kot navaja STA, je Šarčeva vlada v tem obdobju realizirala 697 predpisov, od tega 74 zakonskih predlogov in dva poslanska zakona. Ni pa še poskrbela za ključne reforme, ki jih predvideva koalicijski sporazum. Največ pričakovanja vlada za ukrepe na področju zdravstva (glavne težave so dolge čakalne dobe, pomanjkanje družinskih zdravnikov in osebja ter njihova preobremenjenost), posebne pozornosti pa naj bi bila v bodoče deležna tudi pokojninska reforma. Kljub ugodnim gospodarskim razmeram sta med izzivi slovenske vlade še vedno ohranjanje zdravja javnih financ in konkurenčnosti gospodarstva. Javni dolg se trenutno znižuje, proračunska poraba za leto 2019 bo prvič presegla 10 milijard evrov, še nekaj višji pa bodo izdatki leta 2020. Šarec poudarja, da je vodilo vlade delati za ljudi, a da bodo v primeru znižanja gospodarske rasti in spremenjenih pogojev morali sprejeti tudi drugačne ukrepe.
Zanimivo je tudi, da je Šarčeva vlada v manj kot enem letu zamenjala že četrtino svojih ministrov. Prvi je moral odstopiti kohezijski minister Marko Bandelli, nato so položaj zapustili še minister za kulturo Dejan Prešiček, okoljski minister Jure Leben in nazadnje še minister za zdravje Samo Fakin.
Posebnost Šarčeve vlade pa je v veliki podpori, ki je je deležna s strani javnosti. Na podlagi javnomnenjskih raziskav agencij Mediana in Ninamedia je imela prva manjšinska vlada septembra lani 36,5- oziroma 34,2-odstotno podporo, nato pa ji je podpora rasla. Višek je, kar zadeva Medianine raziskave, dosegla januarja letos (62,8 %), kar zadeva Ninamedio pa februarja (69,9 %). Avgusta je znašala podpora Šarčevi vladi 51,6 % (Mediana) oz. 59,2 % (Ninamedia).
Že v kratkem pa čaka Šarčevo koalicijo pomembna preizkušnja: sprejemanje proračunov za leti 2020 in 2021.

Več v tiskani izdaji Novega Matajurja z dne 11. septembra