Nacionalni inštitut za javno zdravje (Nijz) je ob svetovnem in evropskem tednu cepljenja, ki je potekala od 23. do 30. aprila, predstavil podatke o precepljenosti v Sloveniji in rezultate raziskave o stališčih in odnosu ključnih javnosti do cepljenja. Raziskava je v Sloveniji potekala od leta 2015 do leta 2017, glavne ugotovitve pa so zbrane v publikaciji, ki je na razpolago tudi na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (www.nijz.si).
Kar zadeva precepljenost predšolskih otrok proti davici (difterite), tetanusu, oslovskemu kašlju (pertosse), okužbam z bakterijo hemofilus influence tipa b in otroški paralizi ter proti ošpicam (morbillo), mumpsu (orecchioni) in rdečkam (rosolia), iz podatkov NIJZ izhaja, da je ta v zadnjem desetletju upadla, lani pa se je spet začela dvigati. Precepljenost proti prvim štirim boleznim je bila na primer leta 2008 skoraj 97-odstotna, leta 2016 je bila 94,1-odstotna, lani pa se je zvišala za eno desetinko odstotka. Precepljenost proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, ki je bila pred desetimi leti 95,7-odstotna, pa je bila leta 2016 92,3-odstotna, lani pa 93,2-odstotna.
Z raziskavo, ki so jo izvedli v sodelovanju s Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani, pa so na primer ugotovili, da matere otrok (aprila 2016 so jih anketirali 1.700), vključenih v program cepljenja, glede informacij o cepljenju najbolj zaupajo zdravstvenim delavcem. Samo 47 % se jih je strinjalo s trditvijo, da povsem ali v glavnem zaupajo cepljenju in cepivom. Več kot 80 odstotkov pa jih je izrazilo zaupanje v pediatre. Sedemnajst odstotkov mater, ki so sodelovale v raziskavi, je tudi priznalo, da so s cepljenjem otrok oklevale, nekaj več kot en odstotek pa jih je cepljenje zavrnilo. Svoje otroke bi vsekakor prostovoljno cepilo le 56 odstotkov anketiranih mater. V učinkovitost cepiv pa v Sloveniji zaupajo skoraj vsi zdravniki (97%), zelo visok je tudi delež tistih, ki se strinjajo z obveznim cepljenjem proti določenim boleznim (93%).
Več v tiskani izdaji Novega Matajurja z dne 25. aprila
