Perspektive za razvoj oziroma za razširitev dvojezičnega izobraževanja in poučevanja slovenščine v videnski pokrajini so bile glavna tema okrogle mize, ki sta jo v ponedeljek, 29. februarja, v Špetru priredila Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Združenje Darko Bratina, da bi obeležila 15-letnico zaščitnega zakona. Prav zakon 38/2001 je namreč med drugim podržavil dvojezično šolo v Špetru (ki je zdaj naša najbolj številčna šola), poleg tega pa predvidel možnost razširitve njenega didaktičnega modela tudi v druge predele videnske pokrajine oziroma možnost poučevanja slovenskega jezika na italijanskih šolah tudi na sekundarni stopnji. Želja po vsem tem je na Videnskem zelo občutena: v Terski in Karnajski dolini je pred leti že zgledalo, da bi lahko začeli s postopnim uvajanjem dvojezičnega pouka, a je nato projekt tik pred zdajci propadel, v Kanalski dolini si že dolgo želijo trojezično šolo, v Nadiških dolinah pa razmišljajo, kako bi ustregli tistim, ki želijo nadaljevati s šolanjem v slovenščini tudi na višji srednji šoli. O vseh teh temah so na posvetu, ki so se ga med drugimi udeležili tudi videmski prefekt Vittorio Zappalorto, generalna konzulka Republike Slovenije v Trstu Ingrid Sergaš in konzulka Eliška Kersnič Žmavc, predsednica paritetnega odbora Ksenija Dobrila, krajevni upravitelji in šolniki, razpravljali dolgoletna ravnateljica dvojezične šole Živa Gruden, vodja Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu Igor Giacomini ter poslanka Tamara Blažina. Po telefonu se je oglasila deželna odbornica za šolstvo Loredana Panariti, ki je zaradi bolezni morala odpovedati svojo udeležbo. Med drugim je poudarila, da bi morali slovenski jezik in kulturo ovrednotiti tudi v drugih šolah, ne samo v sklopu tistih s slovenskim učnim jezikom. Šola bi lahko bila v tem smislu faktor povezovanja, približevanja med različnimi kulturami in jeziki, kar bi bilo še posebno pomembno v tem obdobju, ko se drugje postavljajo zidovi oziroma meje, je zaključila deželna odbornica. Govor je bil o zapletenosti samega zaščitnega zakona in členov, ki zadevajo šolstvo, po drugi strani pa je bilo poudarjeno, da je to dobra osnova, da se lahko dosežeta razširitev dvojezičnega šolanja ali poučevanje slovenskega jezika. To namreč omogoča 12. člen zaščitnega zakona, ki ne lebdi v zraku, saj se zaščitni zakon sklicuje tudi na predhodno šolsko zakonodajo, ki ureja delovanje slovenskih šol, uvajanje pouka slovenščine v šolah na območju, kjer živimo Slovenci, pa med drugim predvideva tudi zakon 482. Med zakonskimi določili, ki so bila doslej premalo izkoriščena, pa je bil omenjen 3. odstavek 12. člena zaščitnega zakona, ki predvideva možnost poučevanja slovenščine kot izbirnega predmeta na sekundarni stopnji izobraževanja na območju izvajanja zaščitnega zakona. Ta člen je bil med drugim že osnova tudi za ustanovitev dvojezične nižje srednje šole, kjer so obšli omejitev “brez dodatnih stroškov za državo”, ker je prevladalo mnenje, “da imajo vsi pravico do šolanja in da šolanje v slovenščini ni dražje od tistega v italijanščini”. Na okrogli mizi je bilo omenjeno tudi to, da se je od sprejetja zaščitnega zakona pred petnajstimi leti tudi šolska zakonodaja precej spremenila. Tako imajo posamezne šole zdaj večjo avtonomijo in bi v tem okviru lahko pouk slovenščine uvedle tudi v sklopu triletne učne ponudbe oziroma zaprosile za dodatno osebje za okrepitev šolske ponudbe. Poudarjeno pa je vsekakor bilo, da so za dosego želenih rezultatov nujno potrebni tudi jasni učni načrti, tako kot sta ga na primer sestavili tudi Univerzi v Vidnu in Ljubljani ob ustanovitvi dvojezične šole v Špetru. Pri vsem tem pa je treba tudi opredeliti, če se želi uvesti kurikularno poučevanje slovenskega jezika ali dvojezični didaktični model. Le na tak način bodo lahko starši in predstavniki pristojnih oblasti, ki morajo nato obliko šolanja odobriti, razumeli, kaj se ima v mislih. Okrogli mizi, ki jo je povezoval Miha Obit, je sledila tudi živahna razprava, med katero niso zmanjkali nekateri polemični vložki, a so vseeno prevladali pozitivni poudarki. Predsednica paritetnega odbora Ksenija Dobrila je poudarila, da je šolstvo osnova in struktura naše narodne skupnosti. Zato je tudi pozvala šolske in krajevne upravitelje osemnajstih občin v videnski pokrajini, kjer se izvaja zaščitni zakon, naj pogumno zagrabijo za možnosti, ki jih ta nudi glede poučevanja slovenščine oziroma dvojezičnega izobraževanja. Še pred njo pa je poslanka Blažinova ocenila, da bi bilo zanimivo analizirati, kje se na zaščitenem območju v vrtcih in šolah poučuje slovenščina in se dejansko upošteva določila zaščitnega zakona. S tem v zvezi je župan Občine Tipana Claudio Grassato na kratko povzel nesrečno zgodbo dvojezičnih šol v Terski in Karnajski dolini. Spomnil je, kako so se v Bardu zavzemali za to, da bi njihova šola delovala v sklopu špetrskega dvojezičnega večstopenjskega zavoda, medtem ko so v Tipani, v dogovoru s starši šoloobveznih otrok in ravnateljico v Čenti, ostati pod okriljem tamkajšnje večstopenjske šole. Takrat smo prišli navzkriž prav z 12. členom zaščitnega zakona, je povedal Grassato in dodal, da je bil po zadnji seji z deželno odbornico Loredano Panariti zaprepaščen, medtem ko ga je to, kar je slišal med okroglo mizo v Špetru o uvajanju poučevanja slovenskega jezika, navdalo z večjim optimizmom. Sicer pa je poudaril, da je velik problem šole v Tipani predvsem pomanjkanje otrok, saj jih je na občinskem ozemlju zelo malo, zaradi česar jih skušajo pritegniti iz sosednjih krajev. Razpravo je sklenil videnski prefekt Vittorio Zappalorto, ki je poudaril, da je dvojezična šola biser, ki ga drugje, na enojezičnih območjih ni. Tudi sam bi svoje otroke vpisal v dvojezično šolo, saj zagotavlja ta vrsta izobraževanja soočanje s kulturno in jezikovno različnostjo. Multikulturnost pa po oceni videnskega prefekta, ki je pred tem že delal tako v Trstu kot v Gorici, tako da je dodobra spoznal manjšinsko stvarnost, omogoča največji razvoj osebnosti posameznika. “Ti kraji ne bi bili, kar so, če tu ne bi bilo manjšin. Ne bi zasledili tiste kulturne živahnosti, ki jih zaznamuje. Manjšine so dejavnik kulturnega razvoja in rasti. Kjer so manjšine, se pojavi konkurenca, težnja po tem, da se stvari naredijo boljše kot večina,” je poudaril videnski prefekt in se organizatorjem zahvalil za zelo poučen posvet in izrazil željo, da bi v zvezi z izvajanjem zaščitnega zakona priredili še druge. (T.G.)