Razvoj kmetijstva preko čezmejnega sodelovanja

150624-kmeckaNovo finančno obdobje Interreg Italija-Slovenija, problemi z lovstvom in s škodo, ki jo povzročajo divji prašiči, prodaja slovenskega vina v Italiji in vinkulacije v okviru evropskih naravnih zaščit programa Natura 2000. O teh temah so 18. junija debatirali na prvem srečanju delovnega omizja Kmetijstvo in kmečki razvoj, ki sta ga ustanovili Dežela Fjk in Republika Slovenija. Na sedežu Gorske skupnosti Ter, Nediža, Brda v Špetru so Deželo zastopali Romeo Cuzzit, Carlo Fortuna in Francesco Miniussi, slovensko Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa državni sekretar Vladimir Čeligoj in generalna direktorica Tadeja Kvas Majer. Franc Fabec, Erik Masten, Stefano Predan in Edi Bukavec pa so na tem srečanju predstavljali Kmečko zvezo. Največ pozornosti so udeleženci namenili čezmejnemu sodelovanju Interreg 2014-2020 med Italijo in Slovenijo.
Čeprav Evropska unija še ni dokončno objavila celotnega program, sta italijanska in slovenska delegacija predstavili svoje prioritete.
Stranjali sta se, da mora biti med temi predvsem povezovanje med kmetijstvom in tako imenovanim slow turizmom. V tem kontekstu sta delegaciji tudi izrazili željo, naj se nadaljujejo tisti uspešni projekti iz prejšnjih obdobij, kot je na primer FARmEAT. Slovenija je zato predlagala, naj bi ti dve področji združili v en sam velik projekt, ki naj bi zaobjemal celo Slovenijo in celo deželo.
Italijanska delegacija je nato izpostavila problem lovstva oziroma škode, ki jo kmetom povzročajo divji prašiči. V Sloveniji se je populacija teh živali znižala za 60% v zadnjih petih letih, a problem še obstaja na italijanski strani Krasa in Brd, kjer je lovcev premalo.
Večji problemi so v Sloveniji povezani z zaščitenimi območji Natura 2000. Ta zaobjemajo 38% teritorija, kar včasih ovira kmete, ki bi želeli širiti svoja podjetja. V deželi ta problem obstaja samo na tržaškem Krasu, kjer je nujna premostitev vinkulacij.
Na koncu se je omizju pridružil tudi deželni odbornik Cristiano Shaurli. “Takih razprav ne smemo organizirati samo, ko se pripravljajo evropski programi. Naša deželna vlada s to iniciativo dokazuje, da je sodelovanje s Slovenijo ključno za razvoj vsega obmejnega pasu. Se pravi, da morajo taka srečanja postati  trajna.”

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.