Vse se je začelo dvie liet odtod, ko je Anpi Nediških dolin, ki ga vodi Daniele Golles, organiziru srečanje v Špietru za stuort spoznat posebno mladim, kduo je biu beneški partizan an komandant Marko Redelonghi (1912-1944).
Njemu so v Sloveniji posvetili spomenik v Starem selu, glih na ciesti do Kobarida, tle par nas pa nie skor obedan guoru al pa ču o njem.
Tenčas se je rodila ideja, de bi organizirali podhod od Zapatoka, njega rojstne vasi, mimo doline Pradola, do Podbiele an britofa vasi Sedla, kjer je podkopan an potle še na Bardca nad Breginjem, kjer je umaru an kjer je že 60 liet stoji spomenik v njega spomin.
Marko Redelonghi je biu dielovac v Posočju, kar je parvič paršu v stik s slovenskimi partizani. Ker je bil antifašist, so ga fašisti parvo zaparli, potle pa pošjal v kazenski bataljon v Kalabrijo.
Po kapitulaciji Italije se je pardružu slovenskim partizanom. Biu je močan an korajžan, takuo je ratu komandant II. bataljona Briško-beneškega odreda. Napadu je niemško letališče Belvedere blizu Vidna, kjer so med drugim uničili 9 vojaških avionu. Malo dni potle so Niemci napadli bataljon na Plazeh, takuo de se je muoru premaknit v Robedišče.
Niemci so ga na vsako vižo tiel ujet živega. Bil je ranjen v nogo, zatuo so ga partizani nesli v Mažeruolo, kjer so ga skril. Pa Niemci so mu bli le za petam, zatuo so ga skril v Breginju, an od tam potle parnesli na Bardca nad vas. Petega maja 1944 je Marko padu. V resnici se je sam ustreliu, priet ku bi ga Niemci ujel, zak nie teu past v njih roke. Niemci pa ga nieso spoznal, zatuo so šli gor h njega tatu Bernardu v Zapatok. Ker jim ni teu poviedat, kje je sin, so ga ustrelil.
Maja lan, za oblietinco smrti Redelonghija, so Anpi Nediških dolin, Planinska družina Benečije an Zveza borcev iz Kobarida organiziral parvi pohod. Ponovil so ga an lietos, v nediejo, 7. maja. Na pohodu se je zbralo kar dobro ljudi iz Benečije an Posočja.
Še narvič se jih je zbralo na Redelonghijevem grobu v britofu v Sedlu, kjer so zapiele mlade pevke iz vasi, v imenu Anpija Nediških dolin an Planinske družine Benečije je spregovorila pa Živa Gruden. Venec na njega grob je poluožu an vojaški ataše Kitajske v Sloveniji, ki se je v svojem govoru spomnu velike tragedije druge svetovne uojske. Poviedu je tudi, kakuo je tarpiela an Kitajska, ki se je proti japonskim okupatorjem borila od lieta 1931 cielih 14 liet an je miel na taužente martvih.
Pohod se je zaključu na Bardcah nad Breginjam, kjer je Marku Redelonghiju v spomin zapiela Fajnabanda. (jn)