Zgodba prve svetovne vojne, ki je nekoč razdvajala, danes povezuje kraje in ljudi, ki so se v preteklosti znašli sredi bojnega polja, in je zato lahko tudi nek pospeševalec čezmejnega sodelovanja ter skupnega turističnega razvoja. Tako bi lahko povzeli glavno sporočilo udeležencev tiskovne konference, ki je bila v petek, 12. decembra, v prostorih Fundacije poti miru v Kobaridu in je bila namenjena predstavitvi evropskega projekta Poti miru od Alp do Jadrana ter številnih pobud ob stoletnici prve svetovne vojne.
Glavna tema srečanja v Kobaridu, ki so ga na tem območju italijanski vojaki med veliko vojno kot prvega osvojili, in ki je, kot je uvodoma poudaril predsednik Fundacije Zdravko Likar, v bistvu pravi zgodovinski epicenter, je bilo torej čezmejno sodelovanje med različnimi partnerji, ustanovami, javnimi upravami, turističnimi agencijami in turističnimi ponudniki. O različnih aspektih tega sodelovanja, ki še posebno v obdobju obeleževanja stoletnice prve svetovne vojne daje odlične rezultate, so spregovorili Petra Goneli in Gorazd Skrt iz Javne agencije Spirit Slovenija, generalni direktor deželne turistične agencije Turismo FVG Michele Bregant, Maša Klavora iz Fundacije Poti miru v Posočju, podpredsednica Pokrajine Gorica Mara Černic (Pokrajina je namreč vodilni partner projekta) in Željko Cimprič iz Kobariškega muzeja.
Stoletnica prve svetovne vojne je spodbudila intenzivno sodelovanje tudi na področju promocije, kar je privedlo tudi do skupnega nastopanja na mednarodnih trgih. V sklopu čezmejnega projekta T-Lab se je ustvarila čezmejna mreža, ki jo sestavlja več kot šestdeset turističnih ponudnikov in delavcev iz Slovenije in Italije. Sestavili so tudi več kot dvajset čezmejnih turističnih paketov, ki zgodbo prve svetovne vojne povezujejo še s preostalo turistično ponudbo, od kulinarike do naravnih lepot, možnosti za različne športne aktivnosti in za spoznavanje različnih kultur na tem večjezičnem območju. Cilj je seveda to, da se v kraje tako v Furlaniji Julijski krajini kot v Sloveniji privabi čim večje število obiskovalcev, in da se to območje uveljavi na mednarodnih trgih kot enotno zaključeno turistično območje.
Zanimanje za te kraje in še zlasti za prvo svetovno vojno je v tem obdobju močno naraslo. Porast gostov so zabeležili tako v Kobariškem muzeju (letos je bilo obiskovalcev več kot 60 tisoč) kot v muzejih na prostem in na splošno na različnih delih, ki sestavljajo Pot miru od Alp do Jadrana. Javna agencija Spirit je izvedla tudi nekatere odmevnejše promocijske akcije v Milanu, naslednje leto, ob stoletnici vstopa Italije v prvo svetovno vojno, pa bodo skušali tramvaj v Rimu ali Milanu spremeniti v neke vrste sobo Kobariškega muzeja. Sicer pa se bodo usmerili predvsem na nemški, avstrijski in madžarski trg.fundacija
Poti miru od Alp do Jadrana pomeni nekako uresničitev ideje Zdravka Likarja in drugih, ki so v devetdesetih letih ustanovili Kobariški muzej in nato leta 2000 pisno izrazili svojo željo, da se končno povežejo vsi kraji, ki jih je zaznamovala vojna vihra. Urejanje Poti miru, ki gre od Loga pod Mangartom vse do Devina in Trsta, se torej počasi zaključuje. Na Goriškem so na primer svoj del poti uredili v sklopu projekta Kras 2014.
Celotno pot, ki nima samo simbolnega pomena, temveč nudi možnost konkretnih rezultatov in nove priložnosti za razvoj tega čezmejnega območja, pa bodo uradno otvorili naslednje leto, in sicer 21. marca, na trgu Evrope med Gorico in Novo Gorico. Svečane otvoritve s koncertom se bosta udeležila tudi predsednika Italije in Slovenije Giorgio Napolitano oziroma Borut Pahor. Glasbeni program pa bodo sooblikovali kantavtorja Vlado Kreslin in Antonella Ruggero, ki bosta za to priložnost sestavila tudi novo pesem, in 150-članski otroški zbor, ki ga bo vodil Valter Sivilotti in ga bodo sestavljali mali pevci iz različnih krajev ob poti miru.
Kar zadeva sam Kobariški muzej, to zgodovinsko postajo na območju nekdanje soške fronte, pa velja omeniti tematske razstave, ki jih imajo v programu za vsako leto vojne in s katerimi bodo skušali razbiti stereotipni pogled na vojno. Letos je brezplačno na ogled razstava “Take vojne si nismo predstavljali”, v naslednjih letih pa bodo v ospredju prisotnost vojakov italijanske in avstro-ogrske vojske v teh krajih, na koncu pa znamenita bitka pri Kobaridu. Naslednje leto bodo skušali poskrbeti tudi za lasersko projekcijo te bitke.
Vsi udeleženci tiskovne konference pa so se vsekakor strinjali, da predstavlja ta izkušnja ob stoletnici prve svetovne vojne in v okviru projekta Pot miru od Alp do Jadrana pravzaprav neko startno točko na poti do vse tesnejšega sodelovanja in uveljavitve novega načina gledanja na teritorij, kjer meja ni več ovira, temveč priložnost za organizacijo skupnih pobud, s katerimi bo mogoče dati nov zagon celotnemu obmejnemu območju in omogočiti njegov gospodarski razvoj.