Skoraj 20 % slovenskih prebivalcev je že starejših od 65 let

Statistični urad Republike Slovenije je pred mednarodni dnem starejših, ki ga že od leta 1990 obeležujejo 1. oktobra, priravil analizo podatkov, ki zadevajo starejši del prebivalstva. V Sloveniji se običajno med starejše uvršča ljudi, ki so že dopolnili vsaj 65 let.
Z daljšanjem življenjske dobe (pričakovana življenjska doba ob rojstvu se je v zadnjih petindvajsetih letih povečala za približno 7 let) in upadom rodnosti, ki zaznamujeta tudi Slovenijo, se seveda stara tudi prebivalstvo. Tako je bilo na začetku leta 2019 v Sloveniji že 413.054 ljudi, starih 65 ali več let, v enem letu pa je njihovo število naraslo za 12.000 oziroma 3 %. To pomeni, da je danes na Slovenskem skoraj vsak peti prebivalec (19,8 %) že dosegel oziroma presegel to starostno mejo. Med njimi prevladujejo ženske (57 %). Še večji je delež žensk, če upoštevamo slovenske prebivalce, stare 100 ali več let: teh je bilo na začetku leta skupno 189, med njimi pa je bilo kar 161 žensk. Kar zadeva posamezne statistične regije, je delež starejših najvišji v goriški (22,4 %), v katero spada tudi Zgornje Posočje, in pomurski (22,2 %).
Prav tako kot delež starejših se v Sloveniji zelo hitro povečuje tudi indeks staranja prebivalstva, ki meri razmerje med prebivalci, starimi vsaj 65 let, in otroki, ki imajo manj kot 15 let. Letos znaša ta indeks 131,7 (če upoštevamo samo ženski del prebivalstva celo 155,7), kar pomeni, da je na vsakih 100 otrok že več kot 131 starejših oseb. Na podlagi projekcij Europop 2018 bo indeks v naslednjih letih strmo narasel in leta 2033 na primer že presegel 200. Takrat bo torej v Sloveniji starejših prebivalcev že dvakrat toliko kot otrok.
Zaskrbljujoč podatek je tudi ta, da je med starejšimi stopnja tveganja revščine dokaj visoka: 18,3 % med starejšimi od 65 let, če upoštevamo tiste, ki so presegli 74 let pa je celo 21,8-odstotna.
Surs pa je navedel še podatek o tem, koliko 65-74 letnikov je lani v Sloveniji uporabljajo internet. Skoraj polovica (46 %) ga res še ni nikoli, po drugi strani pa ga je 47 % uporabljajo redno, 16 % je uporabljajo storitve e-bančništva, 14 % jih je sodelovalo tudi na spletnih družabnih omrežjih, 24 % pa jih je na spletu iskalo informacije, povezane z zdravjem.

Več v tiskani izdaji Novega Matajurja, ki je izšla 25. septembra

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.