Skoraj stoletje in pol gasilske požrtvovalnosti

Ko je pred skorajda 140 leti gorel tolminski trg, so domačini gasili, kakor so vedeli in znali, danes pa se gasilci na poziv odzovejo v manj kot petih minutah. Prostovoljno gasilsko društvo Tolmin letos praznuje visok jubilej, ki nam daje hkrati vedeti, da so društveni izurjeni pripadniki nepogrešljiv del družbe, ko se pokliče na pomoč.

»To je pravzaprav že hotel,« je s prstom pokazal na današnji gasilski dom PGD Tolmin nekdanji poveljnik Franc Rutar, radoživi 87-letnik, ko je primerjal pogoje za delo nekoč in danes: »Ko smo nekoč hiteli gasiti pobočje nad Žabčami, smo eni imeli opremo, drugi pa ne. Nekateri so si zažgali hlače in čevlje, nekatere je ranilo padajoče kamenje. Ampak druženje nas je bodrilo. Sploh v gasilskem domu smo vedno dobili družbo in vedno smo bili dobre volje. Eden je roko dvignil, pa smo zapeli. To je bilo veselje.«

Franc Rutar pravi, da so bili gasilci vedno dobre volje. Foto: Blaž Močnik

Veselja je še danes zelo očitno ostalo več kot dovolj, smo se lahko prepričali nedavno, ko so se tolminski gasilci in gasilke, vsi po vrsti v ličnih uniformah, po nedeljski maši, ki jo je župnija darovala njim v čast, zbrali pred domom. Prav tam imajo redne skupne vaje. Kolikokrat? »Če vprašate ženo, prevečkrat,« se je nasmehnil zdajšnji poveljnik Luka Makuc.

Gasilci so izobesili slovensko in občinsko zastavo pod Hudičevim mostom. Foto: Arhiv PGD Tolmin

PGD Tolmin danes šteje 104 člane vseh generacij, polovica jih je operativnih gasilcev, medtem ko operativno jedro šteje 35 pripadnikov. Od leta 1997 posredujejo kot enota širšega pomena, s čimer so se naloge klasičnih intervencij povečale še za kakšnih 40 odstotkov s posredovanji na prometnih nesrečah in nevarnih snoveh. Na leto opravijo povprečno 120 intervencij – največ jih je bilo 145 –, prevozijo pa kar 3500 intervencijskih kilometrov. V voznem parku je sedem vozil, od tega je sedem večjih. »Veliko je tehničnih intervencij, ki časovno niso obremenjujoče, jih je pa res veliko. Kadrovsko nismo slabi. Težava so predvsem dopoldanske intervencije, ko so ljudje v službah. Bolj kot gre kapitalizem naprej, težje je v praksi,« pravi Makuc.

PGD Tolmin šteje 104 člane. Foto: Blaž Močnik

Morebiti pa se stvari z leti vendarle ne spreminjajo s svetlobno hitrostjo. »Problemi ostajajo podobni, samo imena in priimki so se skozi zgodovino spreminjali,« v šali opozori Martin Šavli, diplomirani zgodovinar in član PGD, ki je ob obletnici spisal obsežno kroniko. Kot rečeno, so predhodnico PGD Tolmin ustanovili po velikem požaru leta 1881, ko je zagorelo staro mestno jedro. Takratni župan Josip Devetak je takoj posredoval in še istega leta je Tolmin dobil brizgalno napravo. Društvo je nato doživljalo pravi razcvet in bilo leta 1906 na vrhuncu. »Vrstile so se pomembne slovesnosti ob odprtju bohinjske železnice, na primer, in tudi ob pogrebu pesnika Simona Gregorčiča,« je izpostavil Šavli.

Razvoj je kakopak presekala prva svetovna vojna, ko je društvo razpadlo. Ko so se civilisti po vojni vrnili, je gasilstvo spet zaživelo, a le do vzpona fašizma, ki je prepovedal delovanje vseh slovenskih društev. Takratna občina je ustanovila poklicno gasilsko četo, ki so jo sestavljali Tolminci. Leta 1937 je bila četa podržavljena in pridružena korpusu italijanskih poklicnih gasilcev, delovala pa je do kapitulacije Italije leta 1943. Čez dve leti je lokalna oblast spet prevzela vajeti in ustanovila gasilsko četo, leta 1948 pa je sledil ustanovni občni zbor PGD Tolmin, pomembno prelomnico v razvoju predstavlja tudi leto 1956.

Prva fotografija tolminskih gasilcev iz leta 1897. Foto: Arhiv PGD Tolmin

Društvo je raslo tudi po osamosvojitvi do današnjega »hotela«. Toda kaj je v gasilstvu danes hotel, je očitno relativna ocena. V Tolminu se namreč že nekaj let sicer še dokaj sramežljivo govori o gradnji centra za zaščito in reševanje. »Želja je, da bi se to pospešilo. Obstoječ gasilski dom je iz leta 1965 in trikrat dozidan, zdaj pa se nimamo kam več širiti. Opreme pa je vedno premalo. Lani ob epidemiji se je pokazalo, da prostori niso zadosti veliki in primerni za pripravo opreme. Pri naravnih nesrečah se tudi pozna, da nimamo enotnega skladišča civilne zaščite. Usmeritev v večje prostore in sodobni center je kar realno potrebna. Primerljive enote v Sloveniji so šle v ta sistem in to se obnese,« je sklenil Makuc.

Na tolminskem gradu so postavili samostoječo lestev. Foto: Arhiv PGD Tolmin

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.