Skupni imenovalec obljub županskih kandidatov je stanovanjska politika

V treh zgornjeposoških občinah se je za župansko kampanjo opogumilo devet kandidatov, izmed katerih je zgolj ena ženska. Občani se bodo na volišča odpravili najprej 20. novembra. Na Kobariškem bo takrat zmagovalec zagotovo znan, saj se za župansko mesto potegujeta dva kandidata, občina pa bo dobila novega-starega župana. Drugi krog lokalnih volitev bo 4. decembra.

Številčno največje zanimanje za štiriletni županski mandat vlada na Bovškem, kjer bodo aktualnega prvega moža občine Valterja Mlekuža izzivali trije kandidati. Kristjan Omerović volivce prepričuje z Listo za Posočje Bovec, kjer so med kandidati za občinskega svetnika tudi nekateri člani na novo ustanovljene Civilne iniciative Varujmo Bovško. “Toda ne izhajamo iz civilne iniciative,” zagotavlja zdravstveni tehnik nujne medicinske pomoči tolminskega zdravstvenega doma. “Delovanje občine moramo narediti bolj transparentno, javnost pa naj soodloča, v katero smer naj gre. Če bi se v preteklosti na ta način bolj povezali, bi se izognili civilnim iniciativam in sproti razreševali stvari,” je prepričan.

Dodaja, da je naklonjen projektu Kanin. “Toda ne za vsako ceno. Najprej bi bilo treba opraviti revizijo poslovanja Sončnega Kanina,” pravi. Izpostavil je še ceno gradnje športne dvorane v Bovcu, ki da je previsoka, zavzema pa se za center različnih aktivnosti in dobrega počutja, s katerim naj bi poživili zimsko turistično sezono na Bovškem. “Ena večjih težav občine je stanovanjska politika za mlade. Iskati moramo zazidljive parcele, zainteresirane oprostiti komunalnega prispevka in tudi ustanoviti sklad, s katerim bi lahko pomagali, da bi domačini dobili zemljišča za normalno ceno,” je zatrdil.

Adis Hrovat z Listo Naša dolina naš dom ni novo ime lokalne politike, saj je dolgoletni svetnik in tudi predsednik gospodarskega interesnega združenja raftarjev Dolina Soče. V lasti ima podjetje za športne aktivnosti v naravi. Tudi Hrovat najprej omenja stanovanjsko politiko: “Če ne bo stanovanj za mlade, tudi mladih ne bo. Če jih ne bo, tudi mi ne bomo mogli več delati. Občina stanovanja lahko odkupuje, adaptira, zgradi kakšno naselje. Možnosti je veliko,” je prepričan. Obenem izpostavlja tudi skrb za starejše z ureditvijo dnevnega centra, najmlajšim bi urejal igralna mesta, mladini pa zagotovili mladinski center.

Kanin zagotovo ima potencial, pravi: “Nisem pa prepričan, da se posluje najbolj smotrno. O poslovanju nimamo podatkov, četudi gre za naš zavod. Če pa domačini niso več naklonjeni projektu, pa ni smiselno, da ga silimo naprej.”

Večni kandidat za župana je Siniša Germovšek, ki je nastopil na vseh volitvah od ustanovitve občine leta 1994. Lokalno skupnost je že vodil med letoma 1998 in 2002, dve leti je bil nadomestni župan do volitev leta 2014, nazadnje je pred štirimi leti proti aktualnemu županu Valterju Mlekužu zbral 19 odstotkov glasov. “Vedno se odločim kandidirati, ker se programske usmeritve ne upoštevajo, čeprav gre za osnovne zadeve. Zagovarjam drugačen pristop in način dela, kjer naj imajo prednost domačini, ki so zdaj postavljeni pred dejstva in lahko zgolj opazujejo delovanje občine brez možnosti vpliva. Če pa se oglasijo, je to sprejeto skrajno nenaklonjeno in neverjetno nezaželeno, kot bi ne imeli pravice mnenja. Občani se potiskajo v pozicijo, ko se čutijo vedno bolj prizadete. Upravičeno,” je dejal. Občina je brez vizije, je kritičen: “Odziva se zgolj na zadeve, ki se nam že zgodijo. Ohranjati moramo naravo, medtem ko so nekatere zadeve s pozidavami že alarmantne.”

Mlekuž medtem kritike o netransparentnosti odločno zavrača kot neutemeljene. “Povsod sem in nimam uradnih ur, temveč so ves čas vrata odprta za vse. Pripravili smo javne tribune, o delovanju redno poročamo na občinski spletni strani,” je naštel. Valter Mlekuž občino vodi zadnja dva mandata, s kandidaturo pred morebitnim tretjim pa je sicer nekoliko okleval. “A bi bilo neodgovorno, da bi zdaj odnehal, ko smo zagnali pomembne projekte gradnje športne dvorane, gradnjo doma upokojencev, kolesarskih stez in obnove gorskega centra Kanin,” je ponovil.

Slabo … ampak vrhunsko …

Kobariški župan Marko Matajurc je dobil protikandidata tik pred iztekom roka za vložitev kandidatur, ki jo je naposled napovedal Robert Kavčič. Na zadnjih volitvah pred štirimi leti sta lastniku restavracije ob meji zmanjkala dva odstotka glasov, medtem ko je za las izgubil tudi leta 2010. Županoval je dvakrat po letih 2006 in 2014. “Občani morajo imeti možnost izbire. Štiri leta sem bil tiho. Zdaj ugotavljam, da velike obljube pred zadnjimi volitvami niso bile izpolnjene. Klor je še vedno v pitni vodi, center za zaščito in reševanje je tako drag, da bi se morala občina za več let odpovedati drugim naložbam. Kupili smo kmetijska zemljišča za pozidavo, a ni nujno, da jim bomo lahko spremenili namembnost. Na razpis za financiranje polovice gradnje stanovanjskega bloka se je občina prijavila šlampasto in pogorela,” je bil kritičen. Prepričan je, da ima lokalna skupnost že zdaj veliko možnosti za reševanje stanovanjske politike z iskanjem gradbenih parcel in adaptacijo praznih stanovanjskih enot. “Le bolj racionalno se je treba obnašati,” je zatrdil. Dodal je, da mora občina čim prej dokončati poplavno študijo in del Kobarida rešiti pred visokimi vodami, medtem ko bi morala ustanoviti tudi poslovni inkubator za mlade in dnevni center za starejše.

Matajurc pa je z mandatom zelo zadovoljen. “Vmes so se zamenjale tri slovenske vlade in preživeti smo morali dve leti zaradi pandemije. Dosegli smo vrhunski rezultat s projektom nove obrtne cone, z začetkom projekta stanovanjskega naselja Svino in centrom za zaščito in reševanje. Za nekatere je bil hud populizem, toda občina zdaj v 80 odstotkih pitno vodo zagotavlja z UV žarnico,” je naštel Matajurc, ki se poteguje za drugi mandat s svojo listo.

Kot poudarja, je zdaj treba urediti vso potrebno infrastrukturo za podkrnske vasi, Breginjski kot in Livško. “Tam se mora življenje nadaljevati in razvijati. Za Breginsjki kot izdelujemo razvojno študijo in ne smemo pozabiti na 20 gradbenih parcel, ki jih ponujamo mladim družinam. Država pa mora zagotoviti tudi boljše cestne povezave in električno napajanje.” Matajurc je bil zagovornik nove cenovne politike za plovbo na reki Soči: “To bo treba urediti. Politika mora varovati naravo pred nerazsodnim izkoriščanjem, dejavnost na Soči pa ne glede na Evropsko unijo naravnati v korist domačinom.”

Festivali da, ampak …

V tolminski občini je svoj pohod na županski položaj že pred časom napovedal Oton Bratuž, ki je doslej deloval tudi kot svetnik skupine SDS. Pričakovano najprej izpostavlja stanovanjsko problematiko. Pravi, da je to velik zalogaj, a da je bilo v preteklosti na tem področju vendarle narejenega premalo. “Zagovarjam ureditev zazidalnih parcel za stanovanjske gradnje ne samo v občinskem središču, ampak tudi na podeželju, da se bodo lahko mladi tudi tam naselili. Nisem najbolj zagovornik stanovanjskih blokov, morebiti za nizkocenovna najemna stanovanja. Ljudje, ki pa imajo denar, naj gradijo, občina pa naj zagotavlja infrastrukturo – komunalno, optiko in ceste,” je izpostavil.

Opozarja na turistični razmah in na množični turizem, saj da se nezadovoljstvo veča. “Festivale podpiram, ampak zgolj pod določenimi pogoji. Občani imajo od njih še najmanj, tudi občina premalo iztrži,” je prepričan. Z idejno zasnovo občinskega objekta nekdanje Centroslavije je zadovoljen: “Za nadaljnjo razpravo je to dovolj, bo pa treba najti pravo vsebino, ki bo nekaj prinašala tudi okolici, občina pa delovanja ne bi smela zalagati z denarjem.”

Na svojo priložnost računa tudi Alen Červ s podporo SD. Kot pravi, občina čaka na razvojni preboj, s katerim bi mladim omogočili, da bi ostali v Posočju, podjetnikom in vlagateljem pa možnost razvoja. “Imamo veliko rezerve v učinkovitem črpanju evropskega denarja, ampak moramo biti bolj prodorni, zato pa rabimo jasno strategijo razvoja, aktivno zemljiško politiko in stalen dialog z javnostjo,” pravi.

Izpostavlja nekaj prioritet, kamor sodi 100 stanovanj – neprofitnih, najemnih in tržnih, zadostno število zazidljivih parcel in 100 delovnih mest z zagotovitvijo širjenja poslovnih con in gospodarskih prostorov, razvojem podeželja s primerno infrastrukturo. “Nekatere površine so že pripravljene. O gradnji za 50 ali 60 novih stanovanj na območju Cvetja smo v predhodnih pogovorih s stanovanjskim skladom in zainteresiranim vlagateljem, pomembna pa bo tudi aktivacija praznih stavb,” pravi Tolminec, ki zaenkrat še živi v Ljubljani in dela na ministrstvu na okolje in prostor. Podpira tudi projekt kmetijske ekoregije, ki ga je občina začela izvajati v tem mandatu.

Dodaja, naj bo turizem kakovosten in prilagojen načinu življenja domačinov in varovanju narave. Podpira jasen festivalski režim s pravili, ki pa naj bodo dogovorjena, ne pa vsiljena. “Festivali naj bodo konstruktiven partner, a ne za ceno življenja v Tolminu.”

Kandidata sta konkurenco dobila v Maši Klavora, podžupanji, ki je v funkciji županje od pomladi, ko je dolgoletni prvi mož občine Uroš Brežan sprejel položaj ministra. “Izkušnja na županskem mestu je dobrodošla, zato pa sem tudi realna in posledično ne zagovarjam velikih obljub, ki jih je zelo težko izpolniti,” priznava Klavora, ki za polovičen delovni čas vsaj zaenkrat opravlja še delo direktorice kobariške Fundacije Poti miru v Posočju. Zagotavlja, da bo kot županja nadaljevala potrjene projekte z gradnjo sedmih novih stanovanj, projekt na Kozlovem robu, širitev zdravstvenega doma in komunalna projekta v Kanalskem Lomu in na Kneži.

“Naslednji mandat bo zahteval tudi strateški premislek glede izzivov na področju turizma – za trajnostni model režima na reki Soči in okolici, za festivalsko območje in objekt Centroslavije. Na področju kmetijstva so novi izzivi, kako pomagati, če se bodo suše nadaljevale in tu pripravljamo ukrepe. Gradnja obvoznice je odprla nove priložnosti za razvoj Tolmina in stanovanjsko gradnjo na Cvetju. Občina je velik del zemljišča odkupila in čez štiri ali pet let lahko ponudimo trgu nižje bloke, še prej pa prodajo enostanovanjskih parcel za hiše v Žabčah in na Šentviški planoti,” našteva.

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.