Slika Gorice predvsem črna

»Če o nekom ali nečem slabo mislimo, grešimo, a večkrat zadenemo v polno«. To misel, ki jo pripisujejo demokrščanskemu prvaku Giuliu Andreottiju, bi povezal z debato z naslovom »Gorica, naše mesto«, ki so jo v okviru srečanj Pod lipami organizirali v goriškem Kulturnem centru Bratuž in na katero so povabili Slovence srednje generacije štirih različnih profilov. Organizatorji so želeli pozornost osredotočiti predvsem na bližnje volitve za obnovo občinskega sveta in na prihajajočo Evropsko prestolnico kulture.
Priznati moram, da je srečanje izpostavilo senčne in sončne plati goriškega mesta, ki je, kot je dejal Saša Quinzi, podobno črno-beli fotografiji, v kateri prevladujejo črni odtenki. Ugotovitev kustosa iz Pokrajinskih muzejev v Gorici so podkrepili tudi drugi sogovorniki, Mateja Gravner, odgovorna za marketing pri kmetiji Gravner z Oslavja, Karel Bolčina, škofov vikar za Slovence in odgovoren za dekanijsko Karitas, ter podjetnik Andrej Sirk. Tudi razprava, ki je sledila, se ni bistveno oddaljila od črnogledega pogleda gostov večera, ki ga je povezovala Mara Černic (Euroservis).
Poudarjeno je bilo, da ni nobene vizije gede prihodnosti mesta, kjer prevladuje birokracija, ki onemogoča marsikaj, da je Gorica urbanistično zaprta, da Trgovinska zbornica spi in da se upravičeno postavlja vprašanje, kako so bili uporabljeni številni milijoni evrov, ki jih je razdelil Goriški sklad (Fondo Gorizia). Tudi kritik na račun zdajšnje občinske uprave ni manjkalo, kakor tudi ne do slovenske šole, ki da je povsem pozabila na vzgajanje v »slovenstvu«.
Saša Quinzi je prepričan, da se morajo premiki v naši družbi zgoditi najprej na simbolno-čustveni ravni. To je pogoj, da se bo goriška družba spremenila in sprostila potrebne energije za novi čas. Kritičen je bil do goriške občinske uprave, ki je povsem odsotna na kulturnem področju in je bleda slika tistih občinskih uprav, ki smo jih poznali v prejšnjih desetletjih.
Podjetnik Andrej Sirk bi, če bi bil župan, z bagerjem zrušil urbanistično zaprtost mesta, ki se vse bolj zapira samo vase in si postavlja vedno nove pregrade. Vhod in izstop iz mesta sta vedno bolj zapletena, vožnja v mestu postaja kaotična, kolesarska steza je zarisana brez vsake logike, brez začetka in zaključka, železniška postaja pa nima parkirišča. Za mlade mesto ni vabljivo in zato se raje srečujejo v nakupovalnem središču v Vilešu. Po Sirkovem mnenju ne znamo izkoristiti lege mesta na stičišču slovanskega, germanskega in latinskega sveta oziroma izrednih priložnosti na vseh družbenih področjih, ki jih ta ponuja.
Župnik Karel Bolčina je priznal, da ga bolj kot gospodarska skrbi kriza duha, ob njej pa še pomanjkanje osnovnih humanističnih vrednot. To je tudi razlog, da se sprožajo druga krizna žarišča. Mateja Gravner je prepričana, da Evropska prestolnica kulture predstavlja dober trening, da se preizkusimo v promociji kakovosti. Cilj ni privabiti čim več ljudi, a take goste, katerim bomo znali predstaviti domačo ponudbo, ki bo v širšem svetu postala značilna znamka mesta in Brd. Veliko več je treba storiti, da se na tem obmejnem območju utrdijo turizem, gastronomija in druge kakovostne dejavnosti. Kot negativen primer nerazumevanja odprtega prostora je omenila goriške taksije, ki ne smejo voziti v Novo Gorico in obratno.

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.