bencinaSlovenci na Videnskem potrebujejo in zaslužijo večjo pozornost s strani Slovenije. Tako se glasi poziv predstavnikov slovenskih organizacij videnske pokrajine, ki so se v petek, 31. oktobra, v Špetru sestali z državno sekretarko slovenskega Ministrstva za zunanje zadeve Dragoljubo Benčina.
Državna sekretarka se je namreč udeležila tradicionalne slovesnosti, ki jo v spomin na padle v boju proti nacifašizmu organizira Generalni konzulat Republike Slovenije v sodelovanju z Občino Čedad. Benčinova si je najprej ogledala Slovensko multimedialno okno. Po uvodnem pozdravu predsednice Inštituta za slovensko kulturo Brune Dorbolò je pokrajinska predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Luigia Negro slovenski državni sekretarki obrazložila, da je center SMO pomemben rezultat sodelovanja Inštituta za slovensko kulturo pri evropskem projektu Jezik_Lingua. Govor je bil tudi o projektu ZborZbirk, pri katerem ima Inštitut za slovensko kulturo prav tako vidno vlogo in ki je omogočil odprtje novih muzejev in info-točk.
Slovenci z Videnskega pa si želijo, da bi bili tudi v naslednjem programskem obdobju vključeni v nove evropske projekte s partnerji iz Slovenije.
Predstavnici slovenske vlade pa je Negrova tudi predstavila težave, s katerimi se soočajo prebivalci goratih krajev videnske pokrajine, ki so najšibkejši člen slovenske manjšine. Slovenske organizacije skušajo po svojih močeh prispevati k temu, da se na tem ozemlju ohrani domača skupnost, kar pa ni vedno enostavno. Prav zato bi potrebovali večjo pozornost s strani Slovenije, je še dejala Luigia Negro.
Z njo se je strinjal pokrajinski predsednik Sveta slovenskih organizacij Giorgio Banchig, ki je dodal, da so Slovenci na Videnskem tudi pri vprašanju financiranja večkrat prikrajšani in njihovo kulturno bogastvo ni primerno upoštevano.
Omenil je tudi napovedano reformo krajevnih uprav in poudaril, da bo slovenska manjšina izgubila svojo oporo, če bodo ukinjene male občine, v katerih živi. Zato je tudi konzulta slovenskih izvoljenih predstavnikov videnske pokrajine izdelala svoj alternativni predlog, je še poudaril Banchig.
Državna sekretarka Benčinova je svojim sogovornikom odgovorila, da računa na to, da bo Slovenija še naprej in če bo mogoče, še v večji meri pomagala tu živeči slovenski skupnosti. Napovedala je tudi, da bi lahko bilo stanje boljše od leta 2016, ko naj bi bilo obdobje hude gospodarske in finančne krize, ki je prizadela tudi slovensko državo, mimo.