Slovenska vlada naj “se v dialogu z vsemi predstavniki Italijanske republike zavzema za aktivno in sistematično sistemsko ureditev vprašanja neposredne izvolitve in zastopstva avtohtone slovenske narodne skupnosti v poslanski zbornici in senatu v skladu s 26. členom Zaščitnega zakona za Slovence v Italiji (Zakon 38/2001), pri čemer se priporoča vzpostavitev posebnega volilnega okrožja za avtohtono slovensko narodno skupnost”. Tako se glasi priporočilo vladi Odbora Državnega zbora za zunanjo politiko, ki ga vodi Matjaž Nemec, in Komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ji predseduje Ljudmila Novak. Sklep je rezultat današnje (11. aprila) skupne seje omenjenih odbora in komisije, ki so jo posvetili tej za slovensko narodno skupnost v Italiji in zaščitno njenih pravic ključni tematiki. Priporočilo so soglasno podprli tako člani odbora kot komisije, ki podpirajo prizadevanja Slovencev v Italiji za ureditev njihovega zastopstva v Rimu. Komisija in odbor obenem vladi priporočata, da “v odnosu do političnih predstavnikov Italijanske republike na različnih ravneh nudi podporo prizadevanjem avtohtone slovenske narodne skupnosti v Italijanski republiki za krepitev njenega položaja ter za sožitje s preostalim prebivalstvom, osnovano na pripoznanju zgodovinskih dejstev, kakor izhajajo iz poročila skupne slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije za obdobje 1880-1956”. Na skupni seji pa ni prodrl predlog Zmaga Jelinčiča, naj slovenska vlada v Italiji sproži postopek, da se Slovencem v Furlaniji – Julijski krajini prizna status konstitutivnega naroda.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik je povedal, da vprašanja politične zastopanosti Slovencev v Rimu doslej še noben volilni zakon ni rešil, člane odbora in komisije pa je seznanil tudi s predlogom o zmanjšanju števila parlamentarcev v Rimu, zaradi česar bi imeli Slovenci še manj možnosti za izvolitev svojega predstavnika. Da je to tako, je potrdila tudi sedanja slovenska senatorka Tatjana Rojc, ki je spregovorila tudi o ekspertizi, ki nakazuje dve možni rešitvi na podlagi obstoječe zakonodaje: znižanje volilnega praga za izvolitev slovenskih predstavnikov na en odstotek ali pa spremembo tako imenovanega Bratinovega volilnega okrožja tako, da bi imeli Slovenci v njem večjo možnost za izvolitev.
Na seji so, kot poroča STA, nekateri poslanci izpostavili Slovenijo kot primer dobre praske in dodali, da od Italije pričakujejo vzajemnost. Deželni svetnik stranke Slovenska skupnost Igor Gabrovec je prav tako prepričan, da bi se morali tudi v Italiji zgledovati po slovenski ureditvi tega vprašanja, koristno pa bi bilo, če bi slovenski politiki na srečanjih z italijanskimi tem razložili, kako Slovenija pravico do zastopanosti zagotavlja italijanski narodni skupnosti. Senatorka Rojčeva pa je s tem v zvezi opozorila, da imata v Sloveniji italijanska in madžarska skupnost dvojno volilno pravico – člani manjšine namreč glasujejo za svojega predstavanika ali predstavnico, istočasno pa imajo pravico, da izbirajo tudi med kandidati slovenskih strank -, medtem ko imajo v Italiji volivci po ustavi pravico le do enega samega glasu.
Na seji, ki sta se je udeležila tudi predsednica SKGZ Ksenija Dobrila in predsednik SSO Walter Bandelj, je bil govor tudi o tem, da bi lahko vprašanje politične zastopanosti avtohtone slovenske skupnosti v Rimu obravnavali tudi na evropski ravni.