Slovenijo bi razdelili na enajst pokrajin

V Sloveniji je že dolgo govor o potrebi po ustanovitvi pokrajin, ki bi lahko odločilno prispevale k decentralizaciji oblasti, skladnejšemu regionalnemu razvoju in k preseganju razdrobljenosti slovenskih občin. Pokrajine predvideva tudi sama slovenska ustava, vendar pa ta oblika samoupravne lokalne skupnosti na Slovenskem nikoli ni nastala. Leta 2008 so izvedli tudi posvetovalni referendum, kjer so se državljani (glasovalo je le 10,98 % upravičencev) odločili za 13 pokrajin, nato pa je vse ostalo le na papirju. Tokrat pa bi lahko slovenske pokrajine vendarle zagledale luč. Izhodiščne predloge na pobudo predsednika Slovenije Boruta Pahorja, predsednika Državnega sveta Alojza Kovšce, predsednikov Skupnosti občin Slovenije Aleksandra Jevška, Združenja občin Slovenije Roberta Smrdelja in Združenja mestnih občin Slovenije Gregorja Macedonija pripravlja skupina strokovnjakov, ki jo vodi Boštjan Brezovnik z mariborske pravne fakultete. Sredi avgusta je skupina na spletni strani pokrajine.si objavila svoj osnutek zakona o ustanovitvi pokrajin, vključno z njihovo razmejitvijo.
Pokrajin bi bilo skupno enajst, delovati bi začele leta 2023, osnovane pa bi bile na podlagi mestnih občin, ki so v Sloveniji že uveljavljena administrativna in urbana središča. Pri pripravi predloga so upoštevali tudi študijo Sama Drobneta z ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Kot poroča STA, bi slovensko ozemlje razdelili na Dolenjsko, Gorenjsko, Goriško, Južno, Vzhodno in Zahodno Štajersko, Koroško, Ljubljansko, Primorsko-notranjsko, Savinjsko-šaleško in Pomursko pokrajino. Mestna občina Ljubljana bi bila po tem osnutku torej samostojna pokrajina. Goriška, v katero bi sodile tudi posoške občine, bi imela sedež v Novi Gorici, sedež pokrajinskega sveta v Ajdovščini, sedež sveta občin pa v Idriji. Trenutno zbirajo pripombe zainteresirane javnosti – oglasila sta se na primer že poslanca italijanske in madžarske skupnosti Žiža in Horvath, ki sta opozorila na potrebo po upoštevanju manjšinskih pravic -, 16. septembra pa naj bi predloge predstavili predsednikom države, vlade, državnega zbora, državnega sveta in združenj občin.

Več v tiskani izdaji Novega Matajurja z dne 21. avgusta

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.