skgz2015Rudi Pavšič bo tudi v naslednjih treh letih vodil Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo. Na deželnem kongresu v Gorici so ga namreč delegati potrdili za predsednika te krovne organizacije. Pavšič je prejel 167 glasov (93%), njegov protikandidat Dimitrij Križman 12 (7%), 12 glasovnic je bilo belih, tri pa neveljavne. To je bilo vsekakor prvič, da so predsednika izvolili neposredno na kongresu in da so delegati izbirali med dvema predsedniškima kandidatoma.
S sobotnim kongresom se je zaključila tudi notranja reorganizacija Zveze. Sestavljen je bil tudi devetdesetčlanski deželni svet, ki bo kot neke vrste parlament določal smernice in sprejemal stališča krovne organizacije. Izvršni odbor SKGZ, ki ga bo vodil predsednik Zveze, pa bo manjši in bo deloval kot neke vrste vlada.
Predstavniki videnske pokrajine (15) v novem deželnem svetu SKGZ: Antonio Banchig, Cecilia Blasutig, Germano Cendou, Luisa Cher, Dante Del Medico, Fabrizio Dorbolò, Živa Gruden, Daniela Lauretig, Sandra Manzini, Renzo Mattelig, Iole Namor, Luigia Negro, Miha Obit, Stefano Predan, Lucia Trusgnach. Član nadzornega odbora je Davide Clodig (nadomestna članica Marina Cernetig), v razsodišču pa je Anna Iussa.
Na kongresu so podelili tudi visoka priznanja SKGZ. Med prejemniki sta bili tudi beneška kulturna delavka Lucia Trusgnach (plaketa SKGZ za posebne zasluge pri kulturnem in družbenem preporodu v Benečiji) in rezijanska pesnica Silvana Paletti (odličje SKGZ za izjemne zasluge na literarnem področju, zlasti pri ohranjanju in oplajanju rezijanskega ljudskega izročila).
Sicer pa se je na deželnem kongresu razvila debata o številnih temah, ki zadevajo različne aspekte življenja slovenske skupnosti v Italiji: od skrbi za jezik in za njegovo rabo ter kakovost v vse bolj spreminjajoči se družbi, zavzemanja za uveljavitev pravic, odnosov med krovnima organizacijama in z oblastmi oziroma strankami, do kulturnih in športnih dejavnosti, medijskega sveta, gospodarstva in skrbi za teritorij.
Med najbolj vročimi temami je bilo tudi vprašanje, kdo naj predstavlja slovensko skupnost v Italiji in vodi njeno politiko. Pavšič je na primer v svojem poročilu predlagal, naj predsednik deželne skupščine skliče Deželno manjšinsko konferenco na temo manjšinske zastopanosti, da bi se tam predstavniki organizacij in drugi zainteresirani subjekti dogovorili, katera je najboljša oblika zastopstva in katere pristojnosti mora imeti to telo. Drugi so se zavzeli za volitve po načelu “en človek, en glas”, s katerimi bi izvolili vodilne predstavnike slovenske skupnosti v Italiji.
Med razpravo je bila poudarjena tudi vloga gospodarstva in slovenskih podjetij, ki delujejo v Italiji, za sam obstoj slovenske skupnosti in potreba, da se temu sektorju nameni večja pozornost.
Govor je bil tudi o deželni reformi krajevnih uprav, s katero se nivo zaščite ne bi smel znižati. Kritike so letele na račun goriške medobčinske zveze, za katero statut ne predvideva slovenskega imena, in na nove upravne enote na Videnskem, kjer marsikje prisotnost Slovencev sploh ni omenjena.
Kar zadeva vidensko pokrajino, pa je bil govor predvsem o tem, kako se spopasti z demografskim padcem in o potrebi po načrtu za gospodarski razvoj goratih krajev, ki mora biti v prvi vrsti sad sodelovanja različnih komponent slovenske skupnosti, pa tudi sodelovanja z javnimi upravami. Napovedan je bil tudi posvet, ki ga namerava SKGZ prirediti v Benečiji na temo gospodarskega razvoja.