Bizjak-MlakarPo obisku prejšnjega tedna na Goriškem je ministrica za kulturo Republike Slovenije Julijana Bizjak Mlakar spet prišla na obisk med Slovence v Italiji. V ponedeljek, 20. julija, je bila na vrsti Benečija, tako da je od blizu spoznala razvejano kulturno delovanje, življenje nasploh in perspektive za razvoj Slovencev videnske pokrajine ter krajev, v katerih živijo.
Na obisku v Nadiških in Terskih dolinah so slovensko kulturno ministrico spremljali državni sekretar Silvester Gaberšček, vodja ministričinega kabineta Danilo Markočič in generalna konzulka Republike Slovenije v Trstu Ingrid Sergaš.
Po krajšem obisku v Čedadu so slovensko ministrico v Špetru sprejeli pokrajinska predsednika SKGZ in SSO Luigia Negro oziroma Riccardo Ruttar, predsednica in ravnateljica Inštituta za slovensko kulturo Bruna Dorbolò ter Marina Cernetig in predsednik KD Ivan Trinko Miha Obit. Bizjak Mlakarjevi so predstavili povezovalno vlogo Inštituta za slovensko kulturo, ki dejansko koordinira bogato delovanje društev, ki so razpršena na širšem območju od Kanalske doline in Rezije preko Terskih do Nadiških dolin. Govor je bil tudi o evropskih projektih JezikLingua, v okviru katerega so ustanovili tudi krajinski in pripovedni muzej Slovensko multimedialno okno (SMO) v Špetru in ki so si ga slovenski gostje ogledali pod vodstvom Marine Cernetig, ter ZborZbirk, v sklopu katerega so uredili in povezali številne zbirke kulturne dediščine v tem skupnem čezemejnem prostoru. Pri obeh projektih je bil prav Inštitut za slovensko kulturo med najbolj aktivnimi partnerji in je s svojim delom skušal dodatno spodbuditi kulturni turizem, ki je ena izmed glavnih razvojnih možnosti za te kraje. Oba ta projekta želijo zdaj beneški kulturni delavci tudi nadgraditi in upajo, da bodo lahko pri tem računali tudi na pomoč Slovenije. Kulturni turizem je izredno pomemben tudi v Reziji, kjer imajo že dolga leta veliko obiskovalcev iz Slovenije, kar nudi domačinom tudi možnost stika s knjižnim jezikom. Kar zadeva Rezijo, je bil izpostavljen tudi problem sedeža Muzeja rezijanskih ljudi, ki še vedno nima dovolj sredstev, da bi zaključil obnovitvena dela na stari hiši na Solbici, kjer bo poleg razstavnih prostorov tudi sedež ZSKD. Med predstavitvijo beneške stvarnosti in odprtih vprašanj, ki zadevajo slovensko skupnost, pa je bilo seveda v ospredju tudi vprašanje identitete in jezika oziroma še vedno prisotnih nasprotovanj s strani tistih, ki trdijo, da na Videnskem ni Slovencev in da so krajevna narečja samostojni jeziki slovanskega izvora, ki nimajo nič skupnega s slovenščino. Udeleženci srečanja so poudarili tudi pomen konstantne rabe slovenskega jezika oziroma narečja, saj je sicer obstoj slovenske skupnosti v teh krajih pod velikim vprašajem. Število prebivalcev je vedno manjše, manjša pa se tudi število tistih, ki redno uporabljajo slovensko narečje. Po drugi strani pa se predvsem po zaslugi dvojezične šole v Špetru veča število tistih, ki obvladajo slovenski knjižni jezik. Sogovorniki so se vsekakor strinjali, da lahko slovenske organizacije in društva s svojim delom in pobudami odločilno pripomorejo k temu, da bodo tu ljudje vedno bolj ponosni na svoje korenine in da se omogočijo tudi perspektive za mlade. Govor je bil še o deželni reformi krajevnih uprav in tveganju, da potrebe malih goratih beneških občin ne bodo dovolj upoštevane. Poleg tega pa so predstavniki Beneških Slovencev ministrico tudi opozorili na to, da so prav slovenska društva in ustanove najbolj aktivna na teritoriju in da skušajo prispevati tudi k njegovemu vsestranskemu razvoju, medtem ko so občinske uprave glede tega preveč pasivne.