V slovenskem državnem zboru so danes, 6. marca, sprejeli rebalans proračuna za letošnje leto (popravki so bili potrebni, ker je bil sicer sprejet že leta 2017), ki ga je pripravila Šarčeva vlada. Podprli so ga predstavniki koalicije, torej LMŠ, SMC, SD, DeSUS in SAB, poslanci Levice, s katero je koalicija parafirala sporazum o sodelovanju, in SNS ter poslanec madžerske skupnosti. Proti njegovemu sprejetju sta glasovala le NSi in SDS. Navzočih je bilo 80 poslancev, 54 je glasovalo za, 26 pa proti. Prvič v slovenski zgodovini bo tako proračun presegel 10 milijard evrov. Finančni minister Andrej Bertoncelj zagotavlja, da je “rebalans stabilen in razvojno naravnan ter nagovarja vse generacije državljank in državljanov.” Po poročanju STA je Bertoncelj tudi poudaril, da se javni dolg zmanjšuje, tudi po zaslugi gospodarske rasti pa se izboljšuje stanje javnih financ. Po prvi oceni statističnega urada se je namreč lani bruto domači proizvod (BDP) realno zvišal za 4,5 odstotka, leto prej pa je bila gospodarska rast v Sloveniji 4,9-odstotna (rast pa beležijo vsekakor že šest let zapored). V tekočih cenah je bila rast BDP 6,9-odstotna in je dosegla 45.948 milijonov evrov. K visoki gospodarski rasti je tudi lani veliko prispeval izvoz, vendar postaja vedno bolj pomembna domača potrošnja, ki se je na primer lani povečala za 4,6 % (največ po letu 2007). Povečale so se tudi investicije, spodbuden podatek pa je tudi to, da je zaposlenost lani dosegla 1.017.000 oseb (3 odstotke več kot leta 2017 in največ, odkar razpolagajo s podatki, to se pravi od leta 1995). Zaradi vsega tega lahko vlada načrtuje hitrejšo rast prihodkov od rasti odhodkov. Tako naj bi se v državno blagajno skupno zlilo 10,35 milijarde evrov (+6,2 %), odhodki pa se bodo povečali za 4,8 odstotka na 10,16 milijarde evrov. Presežek (surplus) v državni blagajni bi moral tako znašati 193,6 milijona evrov oziroma 0,4 odstotka BDP.
Prednostne naloge slovenske vlade bodo zdravje, znanost, infrastruktura ter izvajanje črpanja evropskih sredstev, rebalans pa postavlja temelje za potrebne strukturne ukrepe.
V koaliciji so prepričani, da brez investicij ni razvoja, demografski trendi pa prav tako zahtevajo določene spremembe. Ob tem pa je treba upoštevati tudi to, da Slovenija že dolgo ni imela na razpolago toliko denarja kot danes. To je tudi rezultat uspešnih ukrepov prejšnjih vlad, so še pred razpravo v državnem zboru opozorili člani koalicije.
Rebalans pa so kritizirali državni svetniki, ki so napovedali tudi možnost veta. Nad rebalansom ima pomisleke tudi Evropska komisija, ki meni, da novi osnutek predstavlja tveganje neskladnosti z evropskimi proračunskimi pravili.
Naj še dodamo, da je državni zbor zavrnil popravek, ki ga je predlagal Nsi in ga je predstavila Ljudmila Novak, ki je sicer tudi predsednica Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu (v Janševi vladi je bila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu). Amandma je predvideval, da se Uradu, ki je pristojen za odnose s Slovenci zunaj meja Republike Slovenije, zvišajo sredstva za 500 tisoč evrov, saj je bil deležen, kot je povedala sama Novakova pred glasovanjem, le 0,29-odstotnega (skupno 25.744 evrov) poviška. S tem v zvezi se je oglasil Samo Bevk (SD), ki je potrdil, da je “največji poraženec tega rebalansa za leto 2019 prav Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu”, vendar se v SD ne strinjajo, da bi v ta namen sredstva odvzeli Finančni upravi. Pozval pa je že vlado, naj drugače reši problem oziroma povedal, da bi lahko sredstva za izpeljavo programa Uradu zagotovili iz proračunske rezerve. Vlada je zagotovila, da bo potrebna sredstva vsekakor nakazala Uradu.