Senat je danes – razprava se je začela že 5. februarja, včeraj pa so bili predstavljeni tudi posameznimi amandmaji – s 185 glasovi za, 54-imi proti in štirimi vzdržanimi odobril predlog ustavnega zakona o zmanjšanju števila parlamentarcev, ki bo zdaj nadaljeval svojo pot v poslanski zbornici. Senatorji pa so obenem zavrnili tudi vse popravke, s katerimi so senatorji Tatjana Rojc (DS), Gianclaudio Bressa (skupina Za avtonomije) in predstavniki stranke Svobodni in enakopravni Loredana De Petris, Vasco Errani, Pietro Grasso ter Francesco La Forgia, skušali urediti vprašanje slovenske zastopanosti v Rimu oziroma olajšane ali zagotovljene izvolitve slovenskega predstavnika ali predstavnice v poslansko zbornico in senat. Po zavrnitvi amandmajev v korist slovenske manjšine sta se takoj ogorčeno odzvala slovenska senatorka Rojčeva in tudi Gianclaudio Bressa, ki je svoje popravke vložil na pobudo stranke Slovenska skupnost. Oba sta ocenila, da je to hud napad na zastopanost avtohtonih jezikovnih manjšin, v prvi vrsti slovenske, s strani rumenozelene vlade, ki se na ta način požvižga na ustavno, ustavne zakone in mednarodne dogovore. Po mnenju Rojčeve in Bresse to tudi dokončno potrjuje, da je večina, ki sta jo sestavila G5Z in Liga, desničarska, s svojimi potezami pa dejansko zatira pravice tistih, ki bi morali biti najbolj zaščiteni. Rojčeva je še dodala, da je zelo zaskrbljena tudi zato, ker se spet pojavlja protislovenski duh, kar dokazujejo tudi žalitve, ki so se pojavile na njeni strani na družabnem omrežju Facebook. Rojčeva je tudi spomnila, da sta tako deželni predsednik Fedriga, ki je tudi eden od vodilnih predstavnikov Lige na državni ravni, kot vodja senatorjev G5Z, Tržačan Stefano Patuanelli, večkrat – tudi na mednarodnih srečanjih – poudarila, da je zaščita slovenske manjšine sveta pravica. Ko pa je bilo treba z glasom ta pričakovanja podpreti, sta vodji senatnih skupin Lige in G5Z pokopali popravke, s katerimi bi zagotovili pravično zastopanost avtohtone manjšine, je poudarila Rojčeva in ocenila, da je “to sramota.” Senator Bressa pa je poudaril, da je glasoval proti predlogu zakona o zmanjšanju parlamentarcev prav zato, ker gre dejansko za delegitimacijo reprezentativne in parlamentarne demokracije. Zavrnitev popravkov je komentiral tudi deželni tajnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec, ki je priznal, da je bila zavrnitev amandmajev pravzaprav pričakovana, pozitivno pa je ocenil to, “da je proti olajšanemu zastopstvu v poslanski zbornici od preko tristo senatorjev glasovalo proti manj kot sto petdeset, oseminpetdeset jih je bilo za, devetinštirideset se jih je vzdržalo”. “Od tu štartamo za nove bitke, ki jih najbrž ne bo manjkalo. Pot do dokončnega sprejetja ustavnega zakona je zelo dolga in, statistično gledano, bo težka zagledala dokončno zeleno luč. Vmes bodo evropske volitve in še marsikaj zraven. Skupaj z zavezniki in občutljivimi sogovorniki v Rimu, ki jih vsekakor ni malo, bomo nadaljevali v prizadevanjih, da se v volilno zakonodajo zapišejo taka odstopanja, ki naj odgovarjajo vsaj 26. členu zaščitnega zakona. Ta nam priznava načelno pravico do svojih zastopnikov v obeh vejah parlamenta. Italijanska ustava nadalje priznava manjšinam pravico do posebnih oblik zaščite in torej odstopanj od splošnih pravil,” je spomnil Gabrovec, ki računa tudi na podporo Slovenije. Izredno kritičen je bil deželni tajnik in svetnik Demokratske stranke Cristiano Shaurli, ki je poudaril, da gre za hud napad na jezikovno in narodno manjšino, ki je sestavni del naše dežele. Shaurli je še izrazil svojo zaprepaščenost nad izjavami vodje senatorjev G5Z Stefana Patuanellija, ki je ocenil, da se bo lahko vprašanje slovenskega zastopstva v Rimu uredilo v okviru sprememb volilne zakonodaje ali s pomočjo popravkov Rojčeve, ki jih je sam danes zavrnil. Zato se Shaurli sprašuje, če Patuanelli sploh o čem odloča ali če samo izvaja ukaze drugih. Shaurli je tudi dodal, da zmanjšanje števila parlamentarcev, ki bo FJK bolj prizadelo kot kako drugo deželo, tudi dokazuje, koliko v resnici velja Fedriga, obenem pa sta Liga in G5Z na tak način tudi pokazala, da je FJK, kar zadeva zaščito manjšin, ki so eden osnovnih temeljev njene avtonomije, dežela B-lige.
Predlog o zmanjšanju števila parlamentarcev zadeva 56., 57. in 59. člen italijanske ustave, ki neposredno zadevajo sestavo poslansko zbornice in senata. Po novem predlogu naj bi se število italijanskih parlamentarcev zmanjšalo za 36,5 %, od skupnih 945 na 600.  Poslancev naj bi bilo 400 namesto 630, med temi pa bi jih osem (namesto sedanjih 12) izvolili Italijani, ki živijo v tujini. Senatorjev bi bilo 200 namesto 315, predstavniki Italijanov na tujem pa bi bili štirje (po trenutni zakonodaji Italijani, ki živijo v tujini, izvolijo šest senatorjev). Manj bi bilo tudi senatorjev, ki jih neposredno imenuje predsednik Italije (59. člen). Predlog vključuje določilo, da bi bilo teh največ pet.