Predsednika krovnih organizacij SKGZ in SSO, Rudi Pavšič oziroma Walter Bandelj sta takoj po zavrnitvi vseh popravkov, ki bi v okviru predloga o zmanjšanju števila parlamentarcev uredili vprašanje zajamčenega mesta za slovenskega predstavnika v italijanskem parlamentu, pisala predsedniku Dežele FJK Massimilianu Fedrigi, ki je že nekajkrat poudaril, da imajo Slovenci v Italiji pravico do svojega predstavnika v Rimu in v drugih izvoljenih organih. Predsednika SKGZ in SSO v pismu spominjata Fedrigo, da bo zmanjšanje števila senatorjev in poslancev še bolj otežkočilo, če že ne omogočilo, nadaljnjo prisotnost slovenskih predstavnikov v rimskem parlamentu, zaradi česar je predlog ustavnega zakona, ki ga je včeraj odobril italijanski senat, nujno treba spremeniti oziroma ustrezno dopolniti. “O tem so že bili predlagani določeni amandmaji, ki zadevajo zvišanje števila senatorjev in poslancev v deželi FJK, od katerih naj bi bil eden v vsaki veji parlamenta izraz slovenske narodne skupnosti, kot je omenjeno v samem zaščitnem zakonu,” sta dodala v svojem pismu deželnegu predsedniku. Tudi ob upoštevanju večkratne podpore slovenski prisotnosti v rimskem parlamentu, ki jo je predsednik FJK izrekel tudi med svojim obiskom v Ljubljani pri slovenskem zunanjem ministru Miru Cerarju in pri predsedniku Slovenije Borutu Pahorju, Pavšič in Bandelj pozivata predsednika Dežele FJK, da postori “potrebne korake v Rimu, zato da se spoštuje tisti del specifičnosti FJK (3. člen Posebnega statuta), ki priznava enake pravice in enakopravno obravnava vse državljane, ne glede na njihovo jezikovno skupino, in njihove etnične in kulturne značilnosti”. Predsednika slovenskih krovnih organizacij sta prepričana, da bi imel Fedrigov poseg pozitiven vpliv na urejanje vprašanja zajamčenega zastopstva Slovencev v Rimu. “Prepričana sva tudi, da bo ugodna rešitev in ustavno jamstvo za našo stabilno prisotnost v obeh vejah parlamenta pomenilo nadgradnjo zdajšnjega odnosa države in dežele do naše narodne skupnosti ter obenem okrepilo bilateralne odnose med Slovenijo in Italijo in še posebej z Deželo Furlanijo-Julijsko krajino. In to predvsem zaradi dejstva, da je italijanska manjšina v Republiki Sloveniji omenjena v Ustavi in ima zagotovljen sedež v Državnem zboru,« zaključujeta Pavšič in Bandelj.