Obisk, ki ga je vodila Giovanna Tosetto, je začeu na targu Diacono (targ žen), ki je biu od dvanajstega stuoletja napri prestor, kjer so ljudje predajal tiste, kar so pardielal. Tuole se je gajalo nimar tu četartak an tu saboto, an za ljudi iz Nediških dolin je bla liepa parložnost. Predvsem žene so ble tiste, ki so tja parnesle suoje blaguo s troštan, de se nieso ble potrudile za nič. Donas ta pod lokam se more videt šele ta po tleh želiezne mrieže: atu zdol so ljudje zbasal tiste, kar nieso predal.
Majhana skupina, ki se je udeležila obiska, je šla tudi v adno od narbuj starih butig tistega konca miesta, “Amelia”, kjer se še donas predaja batone, hlače an tajšne reči. Mat od današnjega gaspodarja je bla odparla butigo lieta 1958. “Sabota je biu dan, kar smo narbuj dielal, sadà te prime voja zapriet vse…” je poviedu gaspodar.
Tam blizu je bla ankrat pekarija Albini, v tistem hramu se je lieta 1883 rodiu Vittorio Podrecca, ki je imeu suoje korenine v Špietre. Še buj napri je targ Svetega Ivana, kjer so ankrat zjutra paršle koriere, zvičer pa so šle nazaj po dolinah. Koriere so začele hodit na začetku tridesetih liet, potle ki so zaparli železnico Čedad-Kobarid. “Funcionirale so s plinskim generatorjem (gasogeno), ki je biu ku kotu, notar je bluo trieba dat darva. Kajšankrat koriera nie šla napri an smo jo muorli potiskat. Bluo je lepuo, zak ljudje so živiel v kontaktu adan z druzim, ne ku sada,” je jau gaspodar lokande Al pomo d’oro. Tam blizu so bli drugi prestori, kjer so se ljudi iz Nediških dolin srečeval: Puh, Bassanese, Al gambero, Podorieszach, Škabalon, Janez…
Potle je skupina šla do teatra “Orsoline”, kjer je postavljena razstava lutk od Vittoria Podrecca, natuo se je varnila v center čez plac od sierka (piazza Duomo) an korzo Mazzini, ki je bla pot od brangarce.