Dramatičnih povišanj cen za plovbo na Soči v letošnji sezoni ne bo. Kobariška in bovška občina se namreč čez zimo nista uspeli poenotiti, zato bodo obveljale cene trenutnega odloka. Neskladja so očitno tako velika, tako da Bovčani razmišljajo celo o prekinitvi sodelovanja. Medtem okoljsko ministrstvo pripravlja uvedbo krajinskega parka v Posočju, toda navdušenja s strani lokalnih skupnosti ni čutiti.

Veliko prahu je lani dvignil kobariški župan Marko Matajurc, ki je napovedal, da plovba po Soči nikoli več ne bo “tako poceni”. Na vrat na nos je zato kobariški občinski svet začel spreminjati odlok, s čimer bi z večkratnikom podražili obstoječe cene dovolilnic za plovbo. Po kobariškem predlogu bi kajakaši za dnevno dovolilnico namesto zdajšnjih treh odšteli deset evrov in čez štiri leta 20, tedenska karta bi naposled stala 100 evrov. Cena dnevne raftarske dovolilnice bi ostala s 50 evri nespremenjena, letna pa bi se podvojila na tisoč evrov. Letni pavšal za večje ponudnike bi povišali na 4000 evrov za ponudnike z desetimi plovili in na 7500 evrov za ponudnike, ki imajo v svoji floti do vključno 20 plovil.

Toda to je bil račun brez krčmarja, kajti povišanje bi morali potrditi še v Tolminu in Bovcu, kjer pa se s takšnim ukrepom niso strinjali. Kompromisa pa tudi niso našli. “Menimo, da bi lahko z razumnim povišanjem cen bistveno povečali prihodke iz omenjenega naslova, hkrati pa uporabnikov in posledično ponudnikov nočitvenih kapacitet ne bi prekomerno obremenjevali,” je povedal bovški župan Valter Mlekuž. Od prodaje približno 30.000 različnih dovolilnic za plovbo se je leta 2018 nabralo za 176.000 evrov.“

Naslednje leto bodo s štetjem prometa natančno ugotovili, koliko obiskovalcev pluje na Soči. Foto Blaž Močnik

Letos bomo vsi skupaj ob te dodatne prihodke, kar bo negativno vplivalo na nadaljnje naložbe v vstopno-izstopna mesta in potrebno infrastrukturo. Če tudi do naslednje plovbne sezone ne bomo uspeli uskladiti kompromisnega predloga, bomo prisiljeni razmišljati o izstopu iz sistema sodelovanja vseh občin in uvedbi lastnega sistema z lastnim odlokom,” je napovedal župan. Matajurc zaradi odsotnosti ni bil dosegljiv za komentar.

Uporabniki so zadovoljni, da se je občinski dvoboj odvil brez zmagovalca. “Ni dobro spreminjati nečesa, kar vsaj kolikor toliko dobro deluje. S spremembami na vrat na nos bi si nakopali resen odpor gostov,” pravi Jernej Stritih iz konzorcija Stritih, ki je bil v preteklih dveh letih skrbnik plovbne poti. Podobno razmišljajo v gospodarskem združenju raftarjev Dolina Soče, kjer niso posebej presenečeni, da se je po tresoči gori rodila miš. “Saj se tako ali tako občine ničesar ne znajo dogovoriti. Eden je bolj trmast od drugega, zato naj ostane, kot je,” je dejal predsednik združenja Adis Hrovat.

Vendarle krajinski park?

Ministrstvo za okolje in prostor je – s strinjanjem občin Tolmin, Kobarid in Bovec, poudarjajo – skupaj z Zavodom RS za varstvo narave, v tem času naredilo prve korake v smeri ustanovitve krajinskega parka na območju ob Soči med Bovcem in Tolminom. Razlog za to je nujnost posodobitve starih aktov o zavarovanjih naravnih vrednot zaradi njihovega ohranjanja, poudarjajo. “

Poleg tega pa tudi nujnost urejanja delov narave, saj so ti tudi v Posočju, tako kot še marsikje drugje po državi postali zaradi rabe močno preobremenjeni,” so nam pojasnili.

Ustanovitev zavarovanega območja je državno-občinski ukrep varstva narave, s katerim se lahko med drugim določijo pravila ravnanj in neposredni nadzor na terenu. “S krajinskim parkom bi lahko urejali kaotično stanje. Ne samo na Soči, še na Stolu in še kje. Zdaj zagotovo ni vredu, saj je doživljanje Soče že zelo okrnjeno. Krajinski park pa kot nadgradnja zavarovanega območja uvaja upravljavca,” pravi Danijel Rojšek iz zavoda za varstvo narave in poudarja, da krajinski park ne sme izbrisati odloka, ki Sočo varuje kot naravni spomenik.

Bo treba v prihodnje rezervirati termin za plovbo? Foto Blaž Močnik

Običajno proces ustanavljanja zavarovanja traja vsaj dve leti, dodajajo na okoljskem ministrstvu. “Glede režimov rabe (tudi plovbe) na MOP predvidevamo določitev nosilne zmogljivosti naravne vrednote ter določitev razpoložljivih terminov. Za posebno rabo predvidevamo možnost »aboniranja« prostih terminov.”

Dokler niso poznana niti osnovna izhodišča, kakšne so prednosti, kakšne omejitve, dolžnosti in zahteve, bovška občina še nima stališča do krajinskega parka, izpostavlja Mlekuž in hkrati opozarja: “Zagotovo si ne želimo še enega sistema, ki bi prinašal samo omejitve in pri investicijah finančno velike, ne pa tudi financirane zahteve. Več kot 30 odstotkov območja občine je v Triglavskem narodnem parku, velik del je v Naturi 2000, ne želimo pa si, da bi preostanek občine postal še en sistem, kot je Triglavski narodni park.”

Prešteli se bojo

Koliko uporabnikov se doslej spušča po Soči, je le splošna ocena, ki se že bliža številki 200.000 na sezono. Da bi vendarle dobili oprijemljivejši podatek, na podlagi katerega bi šele lahko omejevali plovbo, bo letos turistični zavod Dolina Soče s pomočjo Posoškega razvojnega centra in denarja iz programa LAS uvedel sistematično štetje prometa na reki.

Medobčinska inšpekcija je razveljavila tudi ponovljen razpis za skrbnika plovne poti, ki bo za tri leta monitoringa in odstranjevanja potencialno nevarnih ovir dobil 120.000 evrov. Razpis bo inšpekcija ponovila, a se bo sezona začela še pred izborom. Ovir v vodi je trenutno precej. Na razpis se je sicer prijavil zgolj dozdajšnji skrbnik iz konzorcija Stritih.

“Ocenjujemo, da o številu plovil na reki Soči govorimo preveč na pamet, vsakdo v skladu s svojimi interesi, objektivnega merila pa nimamo. Del ocene sicer lahko pridobimo iz naslova prodaje dovolilnic, se pa tej evidenci izognejo tisti, ki dovolilnic morda ne kupijo, pa tudi za spremljanje prometa agencij ni uporabna, ker vsaj tiste z največ prometa delujejo na osnovi letnih pavšalnih dogovorov,” meni direktor zavoda Janko Humar.

Tako bodo opazovalne točke, ki bodo razlikovale vrsto plovila med rafti, mini rafti in kajaki, predvidoma postavili na vseh ključnih odsekih med Trento in Tolminom. S tem bodo poleg števila plovil in zanesljive ocene prometa na Soči dobili tudi vpogled v dnevne in mesečne dinamike ter morebitna odstopanja izven dogovorjenega urnika in režima plovbe.

“Slika, kaj se nam na Soči sploh dogaja, kje in kdaj so konice, bo jasna in s tem tudi možnost za boljše bodoče upravljanje,” je sklenil. Letos bodo razvii in testirali najprimernejšo tehnološko rešitev, celoletne podatke pa bodo pridobili prihodnje leto.