Ljudi v Posočju in Benečiji že dolgo vežejo skupen jezik in kultura, pa tudi prijateljske in druge vezi, ki jih vsako leto slovesno obnavljajo in krepijo tudi na tradicionalnem novoletnem srečanju, ki so ga letos priredili že sedeminštiridesetič. Na tej zdaj že veliki kulturno-politični manifestaciji Slovencev iz Videnske pokrajine in Posočja so bili v soboto, 14. januarja, v Kulturnem domu v Bovcu v ospredju duh prijateljstva in sodelovanja ter svobodnega prehajanja meje in evropske vrednote nasploh.
Slavnostna govornica je bila namreč slovenska poslanka v evropskem parlamentu Tanja Fajon (njen govor prilagamo na koncu članka).
V svojem pozdravnem nagovoru je Fajonova uvodoma spomnila, da so na tem območju dogodki iz preteklosti “zelo surovo in popolnoma nenaravno pretrgali povezave med ljudmi na obeh straneh meje”, kljub temu pa “niso mogli uničiti občutka pripadnosti svojemu narodu, niso torej uničili slovenstva v tistih, ki so ostali na drugi strani, v Italiji, in domačinom niso uničili občutka, da so tisti za mejo še vedno slovenski, naši.” Prav zaradi tega so bile manjšinske pravice od nekdaj ena od pomembnih točk odnosov med Italijo in Slovenijo, ki sta vsekakor obe pristojni za ovrednotenje in zaščito manjšin, je poudarila in zato pozvala, naj se v obeh državah na tem področju naredi vse, kar je mogoče. “V 21. stoletju, v Evropski uniji, ki je prostor brez meja, najbolj razvit del sveta v smislu demokracije in zaščite človekovih pravic, se moramo toliko bolj zavedati dejstva, da manjšine ne odvzemajo, temveč krepijo. Pa ne le, da ekonomsko in kulturno krepijo državo, v kateri delujejo, temveč povsem neposredno krepijo evropsko idejo združenosti v različnosti, življenja v sožitju.” Slovenska evropska poslanka je s tem v zvezi kot primer dodala, da je ohranjanje slovenskega jezika in spodbujanje razvoja slovenskega šolstva na območju, kjer živijo manjšine, enako pomembno tako zaradi krepitve slovenskega naroda in slovenske identitete, kot tudi zaradi obogatitve italijanskega naroda. Fajonova je še obžalovala, da se trenutno v Evropi teži k zapiranju in izolaciji. Prav zato je ocenila, da so pomembna taka srečanja, kot so tradicionalna novoletna med Slovenci iz Videnske pokrajine in Posočja, ker predstavljajo “neposredno krepitev stikov, omogočajo izmenjavo mnenj, širjenje mreže zaupanja, iskanje novih možnosti sodelovanja.”
Fajonova je ob koncu še izpostavila pomen čezmejnega sodelovanja in dodala, da je lahko program Italija – Slovenija za obdobje 2014-2020 dobra osnova. Da pa je veliko odvisno od lastnih iniciativ, dokazuje primer novoletnih srečanj, ki “predstavljajo primer dobre prakse,” je še poudarila evropska poslanka in ob koncu izrazila prepričanje, da bodo v bodoče na tem ozemlju “premagali še zadnje filtre”, ki so ovira za uresničevanje vseh zastavljenih idej in ciljev.
Slovenske organizacije iz Videnske pokrajine pa je na 47. novoletnem srečanju tako kot na zadnjem Dnevu emigranta predstavljala Luisa Cher. V njenem nagovoru je bila v ospredju predvsem kultura in njena velika moč. Kulturna delavka iz Terske doline je poudarila, da se je slovenska skupnost na Videnskem pravzaprav čudežno ohranila in uspešno kljubovala številnim hudim pritiskom predvsem po zaslugi svoje kulture, ki ji lahko nudi priložnosti tudi za gospodarski razvoj, s katerim bi dosegli, da bodo mladi lahko ostali v teh krajih.
Poleg tega pa je opozorila na to, da v večjem delu Videnske pokrajine, od Trbiža do Prapotnega in Vidna, Slovenci še vedno čakajo, da bi imeli možnost izobraževanja tudi v slovenščini v tro- ali dvojezični šoli.
Pred začetkom prijetnega kulturnega programa so podelili še Gujonovi nagradi, posoški župani Valter Mlekuž (Bovec), Robert Kavčič (Kobarid) in Uroš Brežan (Tolmin) pa so izročili tudi posebno priznanje bivšemu načelniku upravne enote Tolmin Zdravku Likarju za vse, kar je naredil za Posočje in ves obmejni prostor, vključno z vse bolj pomembnimi novoletnimi srečanji med Slovenci z obeh strani meje. Likar je s tem v zvezi poudaril, da je nujno, da se na tem področju stiki še naprej krepijo, s srečanji in sodelovanjem pa naj nadaljujejo mlajše generacije.
