Dežela Furlanija-Julijska krajina pri načrtovanju politike za razvoj podeželja upošteva raznolikost svojega ozemlja in skuša po svojih močeh pomagati kmetovalcem, ki delujejo na obrobnih goratih območjih, kjer je katerakoli taka dejavnost težja kot v nižini. To je prišlo na dan na drugem srečanju iz cikla ‘Naša prihodnost v naših rokah. Ideje, orodja in primeri dobre prakse za skladen razvoj teritorija’, ki ga prireja Slovenska kulturno-gospodarska zveza, na katerem so predstavili nov deželni načrt za razvoj podeželja 2014-2020 (PSR) in dve uspešni kmetijski podjetji, ki sta, tudi s pomočjo čedajske Kmečke zveze, odlično izkoristili priložnosti, ki jih je ta nudil v finančni perspektivi.

Protagonisti debatnega večera, na katerem so se zbrali tudi številni kmetovalci, so bili poddirektorica Glavne direkcije za kmetijske, gozdne in ribolovne vire Dežele FJK Serena Cutrano in mlada kmetovalca Alan Cecutti iz Karnajske doline in Kaspar David Nickles iz Dordolle pri Možnici (Moggio Udinese). Pogovor z njimi je povezoval predsednik deželne Kmečke zveze Franc Fabec.

Alan Cecutti se je pred desetimi leti vrnil v Prosnid, od koder je bila njegova mama, in tam od leta 2010 upravlja kmetijsko podjetje in turistično kmetijo Brez mej. Za zagon svoje dejavnosti je izkoristil sredstva iz prejšnjega deželnega načrta za razvoj podeželja, spodbude za mlade in prispevek lokalne akcijske skupine Torre Natisone GAL iz Čente. Ukvarja se z govedorejo (svojo majhno čredo izkorišča tudi za ohranjanje naravnega okolja), proizvode pa uporablja in trži potem v turistični kmetiji, kjer je možna tudi prenočitev. Cecutti je namreč sodeloval tudi v projektu FARmEAT, ki mu je omogočil tudi neposredno prodajo mesa svojim gostom.

Zanimiva je tudi življenjska zgodba Kasparja Davida Nicklesa (po rodu je Nemec, odraščal pa je na Koroškem), ki od leta 2005 živi v majhnem zaselku vasi Dordolla (v občini Možnica – Moggio Udinese), kjer se zaradi zelo težkih razmer takrat nihče ni ukvarjal s kmetijstvom. Sam upravlja svoje podjetje od leta 2008: ima majhno čredo bovške ovce, pet družin čebel, dve oslici, na desetih majhnih njivah (skupno manj kot 3 tisoč kvadratnih metrov) prideluje fižol, krompir, koruzo in sezonsko zelenjavo, meso in pridelke pa potem izkoristi za pripravo jedi v svoji turistični kmetiji, kjer nudi tudi prenočitev, za ogrevanje in toplo vodo pa uporablja les iz svojega manjšega in skoraj nedostopnega gozda. Kmetijsko dejavnost dopolnjuje tudi z organizacijo ekskurzij, saj je tudi turistični vodnik po naravi.

Deželna funkcionarka Cutranova ni skrivala svojega zadovoljstva, da je lahko slišala pripoved dveh mladih kmetovalcev, ki sta svoji uspešni podjetji razvila s pomočjo prejšnjega deželnega načrta za razvoj podeželja, saj je navsezadnje prav to glavni cilj teh programov. Publiki je podrobno predstavila glavne smernice novega načrta, zlasti tiste, ki zadevajo gorata in zapostavljena območja, in s tem v zvezi zbranim dala zelo konkretna navodila, omenila pa je tudi priložnosti, ki jih nudijo podobni načrti lokalnih akcijskih skupin. Izpostavila je novosti, kot so sredstva za izobraževanje in svetovanje ter novi paketi, ki združujejo prispevke iz različnih poglavij (prej je bil z birokratskega vidika postopek bolj zapleten in je bilo treba vložiti več različnih prošenj).

Načrt je vsekakor rezultat serije posvetovanj in srečanj s tistimi, ki se neposredno ukvarjajo s kmetijstvom v naši deželi, in ima kot cilj tudi zaščito okolja, sicer pa skuša spodbujati inovacije tudi v kmetijskem sektorju, s katerimi bi podjetja zmanjšala svoje stroške in povečala dohodek. Sredstva bodo vsekakor namenjena tistim, ki se poklicno ukvarjajo s kmetijstvom (in gozdarstvom), zaradi česar je med pogoji vključen tudi minimalni zahtevan dohodek.