planinci16“Smo srečni an telekrat je šlo dobro”. S telimi besiedami se je zaključilo 45. Srečanje obmejnih planinskih društev. So besiede tistih, ki v nediejo, 12. junija zvičer, so spravljal mize, klopi an kandreje, posodo an vse, kar kor za sparjet stuojke ljudi an jim stuort preživiet an liep dan. Srečanje obmejnih planinskih društev potieka vsako lieto drugod, lietos je bla spet na varsti Benečija s Planinsko družino Benečije. Ura nie bla ta prava, v saboto se je lilo ku iz škafa an za drug dan nie kazalo nič dobrega, pa v nediejo zjutra je bluo jasno, takuo okuole devete ure duga varsta planincev iz vsieh kraju je šla na pohod, ki ga je vodu Michele Coren. Šli so iz Špietra, od dijaškega doma (college), kjer je dvojezična šuola, do ciervke svetega Miklavža v Sarženti an potle napri do Petjaga do cierkve svete Doroteje. Ustavli so se an magnjen v prestoru, ki ga darži Pro loco Ponteacco, kjer sta jih pru lepuo sparjela Francesco Coren an njega žena Claudia. Francesco jih je potle peju do malna na Nediži an jim lepuo razluožu vse, kar so po stazi, ki peje do Nediže, videli. Le grede druga skupina je šla v SMO, kjer jih je sparjela Marina Cernetig. Kar so se spet uarnil v Špietar, so bli vsi zlo zadovoljni, za kar so vidli, an vsi so obljubil, de se uarnejo naj na SMO, naj odkrivat druge lepote Nediških dolin. Po obiuni pašti an drugih dobruotah, ki so jih parpravli “kuharji” od Planinske, je začeu gost Pihalni orkester Jesenice – Kranjska gora. Planinska je ku nimar želiela pokazat gostom ne samuo naravne lepote naših dolin, pač pa tudi an koščič naše kulture an takuo je predsednica Luisa Battistig – Lojza odparla kulturni program. V svojem pozdravu je poviedala, de so planinci vajeni se srečat po gorah, mi pa se niesmo srečal na gori Matajur, ki je simbol Benečije, pač pa v dolini, v taki šuoli, ki je velika an močna ku naš narguorši brieg: dvojezična šuola, kjer se naši otroc učjo tudi sloviensko an sloviensko narečje. Tela šuola je an drug simbol za vse nas, ki smo ponosni bit, kar smo, Slovienji v Italiji. An srečanje planincev sta lietos kupe parpravla Planinska an dvojezična šuola, katere učitelji, še posebno profesor Mattia Cendoua s pomočjo Igorja Tulla, so parpravli orientacijski pohod za nje šuolarje an dijake. Zad za Lojzo je pozdravu podpredsednik Joško Kukovac, ki je podčartu, kuo Planinska ima par sarcu ohranjanje naše zemlje an naše kulture. Pozdrav špietarskega kamuna sta parnesle podžupanja Claudia Cantoni an odbornica Michela Szklarz. Natuo so pozdravili ravnateljica dvojezične šole Sonja Klanjšček, predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Ivan Peterlin, podpredsednik Planinske zveze Slovenije Miro Eržen, predsednica podsekcije Cai Nediških dolin Patrizia Cernoia, ki je tudi članinca Planinske an je pozdravila v slovenskem narečju, an še predsedniki al predstavniki Slovenskega planinskega društva Tarst, Slovenskega planinskega društva Gorica, Planinskih društev Kobarid, Nova Gorica, Celovec – Jesenice, Ajdovščina in Kamnje, Kanal ob Soči, Dovje in Mojstrana, an še France Benedik, ki je predsednik Meddruštvenega odbora planinskih društev Gorenjske an Gregor Rupnik, le za tako institucijo pa za Posočje. An glih kar so bli vsi teli pozdravi, so se kupe parkazal štieri župani Nediških dolin: Germano Cendou, ki ku član Planinske je že od zjutra dielu atu, Mariano Zufferli iz Špietra, Luca Postregna iz Sriednjega an Camillo Melissa iz Podbuniesca. Parluožu se jim je še pokrajinski svetnik Fabrizio Dorbolò. Vsi so pozdravili an pohvalil Planinsko. Senjam je šu napri s plesi iz Benečije an Posočja od Folklorne skupine Živanit, s piesmimi od zbora Fajnabanda, kjer pievci so učitelji, starši an bivši učenci dvojezične šuole, an še skupina mladih an manj mladih harmonikašu Nediških dolin, ki so storli plesat pru vse… tudi župane. Srečanje se je zaključilo z veselimi vižami ramonik an z domačimi piesmimi. An je bluo zaries škoda iti damu. Planinska družina Benečije zahvale vse, ki so se potrudil an parskočil na pomuoč, de je telo 45. srečanje planincev steklo puno lieuš an buojš, ku kar so se troštali. Posebna zahvala špietarskemu županu Zufferliju, Inštitutu za slovensko kulturo an Pro loco Petjag. Bohloni vsiem!