“Če hočemo imeti v Kanalski dolini trojezični pouk, potrebujemo načrt, kako naj bi ta potekal, zadevi pa je treba konstantno slediti in sodelovati s pristojnimi organi.” Tako je v pogovoru za naš tednik pred skoraj dvema letoma dejal župan Naborjeta-Ovčje vasi Boris Preschern, večjezični kurikulum za šole vseh stopenj na Tromeji pa bo zdaj vendarle postal realnost. Oblikovala ga bo mednarodna strokov-na komisija, ki so jo ustanovili na pobudo odbornikov za šolstvo Občin Naborjet-Ovčja vas in Trbiž Alfreda Busettinija oziroma Barbare Lagger. V komisijo so vključili strokovnjake na področju jezikovne didaktike oziroma poučevanja vseh štirih jezikov, ki naj bi bili sestavni del krajevnega šolskega sistema, to se pravi poleg italijanščine še slovenščine, nemščine in furlanščine. Komisijo tako sestavljajo Fabiana Fusco z Univerze v Vidnu, Mihaela Knez, ki v Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani vodi program “Slovenščina za otroke in mladostnike”, Alexandra Krause z Univerze na Dunaju in predsednik Centra za dokumentacijo, raziskovanje in didaktično eksperimentiranje za furlansko šolo Docuscuele Walter Tomada. S svojim delom so strokovnjaki začeli 26. in 27. oktobra, približno eno leto po posvetu o šolstvu, ki je bil novembra lani v Naborjetu in po katerem so Združenje don Mario Cernet, Slovensko kulturno središče Planika, Združenje don Eugenio Blanchini, Kanaltaler Kulturverein in upravi Občin Naborjet-Ovčja vas ter Trbiž s skupno resolucijo (uradno so jo podpisali 19. januarja letos) pozvali pristojne oblasti, naj čim prej sprejmejo zahtevo po večjezičnem izobraževanju v Kanalski dolini. Na tem območju se sicer dejansko že tri desetletja zavzemajo za to, da bi v šole vključili vse krajevne jezike, saj so ti izraz zgodovine in kulture Kanalske doline ter predstavljajo zanjo veliko bogastvo.
Kot nam je po prvem zasedanju komisije povedal Walter Tomada, so se med obiskom v Kanalski dolini seznanili z več kot dvajsetletnimi pedagoškimi izkušnjami na tem področju.
“Pogovorili smo se s krajevnimi upravitelji, s predstavniki slovenskih in nemških kulturnih društev (s člani komisije so se med drugim sestali predsednica Združenja don Mario Cernet Anna Wedam, podpredsednik Slovenskega kulturnega središča Planika Rudi Bartaloth in predsednik združenja Kanaltaler Kulturverein Alfredo Sandrini, op.ur.), z ravnateljem trbiškega večstopenjskega zavoda Pasquariellom in z učnim osebjem, ki so nam povedali, kaj vse so v skoraj tridesetletnem obdobju že naredili tudi s pomočjo evropskih projektov. Pohvalevredno je, kako so na tem območju najrazličnejšim in številnim težavam navkljub navdušeno in zavzeto vztrajali, da bi otrokom omogočili učenje dolinskih jezikov. Predvsem pa smo imeli možnost, da smo videli, kako trenutno poteka pouk slovenščine in nemščine v krajevnih šolah. Otroci preklapljajo iz enega jezika v drugega, to pa doživljajo kot igro in ne kot neke vrste prisilo.”
Tomada je razložil, da se z ostalimi člani komisije zavedajo velike odgovornosti, ki jo imajo, saj morajo na osnovi dosedanjih izkušenj in potreb krajevnega prebivalstva ter seveda učiteljev, oblikovati izvedljiv vertikalen in fleksibilen učni načrt, ki ga bodo nato predstavili ministrstvu za šolstvo v Rimu.
“Imamo izredno priložnost, da tu uvedemo inovativen model pouka, primer odličnosti, ki bi bil edinstven v Evropi. To bi bila neke vrste delavnica nove Evrope. Sicer pa je že to območje samo po sebi edinstveno, saj se tu stikajo tri večje jezikovne skupine: slovanska, germanska in neolatinska. In prav zaradi tega je to idealen prostor, da lahko tak dimodel uspe. Na tem območju je bila meja dolgo časa velika ovira, s primerno vzgojno-izobraževalno ponudbo bi mladim na obmejnem območju nudili dodatne priložnosti, jim omogočili, da pridobijo dodatna znanja in kompetence, tako da bi lahko povsem svobodno izbirali, kje bodo študirali ali delali.”
Tomada je še dodal, da je komisija že prve dva dni delala zelo intenzivno in je že oblikovala metodološke predpostavke, z delom pa bodo pospešeno nadaljevali tudi v naslednjih tednih, da bo potrebno gradivo pripravljeno, ko bosta občinska odbornika za šolstvo Alfredo Busettini in Barbara Lagger projekt predstavila na ministrstvu za šolstvo v Rimu, ki ima vsekakor zadnjo besedo.
“Osebno mislim, da gre za pomemben in izvedljiv projekt, ki ne bi povzročil velikih pretresov z vidika stroškov in šolskega organika. Navsezadnje se bo učni načrt navezoval na uspešne pretekle izkušnje na tem področju, ki jih je treba na primeren način uokviriti in uskladiti.”