V petek,16. decembra, so s slovesnostjo in z bogatim kulturnim programom v kulturnemdomu v Trstu proslavili 40-letnico Sveta slovenskih organizacij. Ustanovili so jo katoliško usmerjeni Slovenci z Goriškega in s Tržaškega. V Vidensko pokrajino se je razširila v žačetku devetdesetih let, po osamosvojitvi Slovenije. V SSO so se takrat včlanili časopis Dom, zadruga Most, bilten Slovit in Združenje Don E. Blankin ter druge organizacije, ki so članice tako SSO kot SKGZ in sicer Glasbena matica, zveza Slovenci po svetu, Zavod za slovensko izobraževanje, Kmečka zveza in Inštitut za slovensko kulturo.
Do osamosvojitve Slovenije so slovenska društva in skupine na Videnskem delovale vsaka na svojem območju in področju, oz. pod skupnim imenom Slovenske organizacije videnske pokrajine. Zanje sta bili značilni enotnost, kljub različnim svetovnim nazorom, in velika avtonomija.

Skupna jim je bila skrb za ohranjanje slovenskega jezika in uveljavitev slovenske kulture, strnjenost pa je bila vsem potrebna, saj je bila javna opredelitev za Slovenca dolga desetletja po vojni nevarna in za posameznike celo škodljiva. Vse, kar je nastajalo in se razvijalo, da bi ohranili slovensko kulturno in jezikovno identiteto v Videnski pokrajini, je nesebično podpirala SKGZ, ki je bila dolgo časa edina krovna organizacija Slovencev v FJK, a svoje vloge na Videnskem nikoli ni izpostavljala.

Dejstvo, da je katoliški del Slovencev v Benečiji v začetku devetdesetih let pristopil k SSO in se s tem prilagodil stanju, ki je bilo že vzpostavljeno v Trstu in Gorici in tudi na avstrijskem Koroškem, je bilo znamenje, da so politično najhujši časi za nami.
Izkušnja enotnosti Slovencev na Videnskem pa je dragocen zgodovinski sadež, ki ga je treba tudi danes gojiti, če želimo uspešno zagovarjati in braniti interese slovenske skupnosti v Videnski pokrajini in v vsej FJK.

Po uspešni proslavi ob štiridesetletnici Sveta slovenskih organizacij smo predsednika Walterja Bandlja vprašali, kateri so načrti organizacije, predvsem v Videnski pokrajini.

Kako bi na kratko povzel prehojeno pot vaše krovne organizacije?
“Naši predniki so ustanovili  Svet slovenskih organizacij preprosto iz treh vrednot. To so demokracija, krščanstvo in slovenstvo. Organizacija pa ni smela izhajati iz kake ideološke osnove. Te vrednote so zapisane tudi v statutu, zato se jih je treba držati in so povsem aktualne za našo narodno skupnost v Italiji. Naša prehojena pot je prav v zvestobi tem načelom in naša društva v Benečiji morajo čim bolj ohraniti ta naboj ter prepričano nadaljevati v to smer.”

Kateri so načrti za naprej?
“Načrtov je kar veliko. Ena od problematik so gotovo reforme v deželi Furlaniji – Julijski krajini. Lahko bi rekel, da je zamisel o medobčinskih zvezah, ki nam Slovencem samo škodijo, katastrofalna. Da ne govorimo o volilni reformi Italicum in posledično o možnosti izvolitve našega poslanca in senatorja. Ni smešno, da smo Slovenci na levem bregu političnega pola in so se na to vsi požvižgali?”

Kako ocenjujete sodelovanje s SKGZ?
“Sodelovanje s Skgz je zelo dobro. Moramo imeti čim bolj podobne poglede, ko gre za zadeve v prid naši slovenski narodni skupnosti. Vsak ima lahko svojo vlogo, ne da bi oškodovali drug drugega. Narodna zavest naj bo v naših srcih, zato naj bo vsem nam predpostavka za delovanje.”

Kakšno vlogo odigrava SSO v Benečiji?
Šolska problematika je zame najvažnejše vprašanje na tem majhnem koščku zemlje. Špetrska šola mora težiti k temu, da jo bo obiskovalo čim več otrok, poleg znanja slovenskega jezika pa je pomembno, da krepi narodno zavest in pripomore k rasti skupnosti. Ne smemo pozabiti, da je tu živelo veliko naših prednikov, žal pa je zgodovina skoraj uničila našo identiteto. Teritorij ima pomembno vlogo, zato pomeni tudi velik uspeh Kmečke zveze dejansko pomoč naše narodne skupnosti temu območju. Ljubezen do slovenske zemlje je eden od naših ciljev, zato je treba to stvarnost tudi finančno podpreti.

Katere so vaše programske smernice za razvoj slovenske manjšine na Videnskem?
Omenil sem šolo. Gotovo je zame prioriteta, da se v Kanalski dolini in v slovenskem deželnem uradu začne razmišljati o novem modelu trojezičnega šolstva. Ni smešno, da otroci v Kanalski dolini obiskujejo trojezično šolo v Celovcu? Zakaj Dežela FJK ne ukrepa? Kaj niso ti otroci del dežele? Ladinci ta model že več let uporabljajo kot smo ugotovili na nedavnem obisku na Južnem Tirolskem na pobudo dveh krovnih organizacij Sso in Skgz. Žal politične pomoči ni in se bojim, da je tudi v kratkem času ne bo.