Tatjana Rojc: “Med Slovenci na Videnskem je živ ponos pripadnosti”

Pomen združene Evrope brez meja, stanje v Italiji, predvsem pa razmere Slovencev na Videnskem in potreba po vse tesnejšem sodelovanju med dolinami na obmejnem pasu te pokrajine in Posočjem so bile glavne teme javnega srečanja s slovensko senatorko Tatjano Rojc, ki sta ga v knjižnici KD Ivan Trinko v Čedadu v petek, 10. maja, priredila SKGZ in Novi Matajur.
Slovenska senatorka je povedala, da sama pravzaprav na prihodnost Slovencev na Videnskem ne gleda črnogledo, saj je tu živ ponos pripadnosti, ki se na Tržaškem in Goriškem nekoliko izgublja. “Kar imate, ste si sami priborili,” je ocenila in dodala, da je treba “magijo in arhaično modrost”, ki ju občuti vsakič, ko pride v Benečijo, nujno zaščititi in ovrednotiti, tudi s pomočjo evropskih projektov in sodelovanja z bolj razvitim sosednjim Posočjem. EU lahko torej odigra pomembno vlogo tudi pri pospeševanju razvoja teh krajev. Ker bodo konec maja z evropskimi tudi na Videnskem marsikje še lokalne volitve, pa bo potrebno modro izbrati upravitelje, saj so župani prvi povezovalni element med občani in politiko.
Rojčeva je spregovorila tudi o vprašanju šolstva in posebej omenila na primer Rezijo, kjer bi lahko s takim učnim modelom, kot je špetrski, obenem omogočili poučevanje slovenskega knjižnega jezika in ohranitev domače rezijanske govorice in kulture.
Glede na dogajanje v italijanskem parlamentu pa je na srečanju, ki ga je povezoval Rudi Pavšič, seveda tekla beseda tudi o zmanjšanju števila senatorjev in poslancev, s čimer bi bile možnosti za izvolitev slovenskega predstavnika dejansko ničelne, odkar je v Rimu pa se Rojčeva še bolj zaveda, kako je za našo skupnost ključno, da ima svojega parlamentarca. Slovenska senatorka je bila tudi sicer kritična do vladne večine, v kateri pogreša etični pristop do politke, prav tako pa ji očita nepripravljenost. Pozitivna novica pa vsekakor zadeva slovenske medije, saj je Rojčeva prepričana, da se bo vprašanje njihovega financiranja dokončno rešilo, saj je tudi Crimi, ki je v vladi odgovoren za založniški sektor, vendarle razumel, kako so pomembni manjšinski mediji.

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.