Nekdanji bovški župan in častni občan Danijel Krivec je eden izmed slovenskih parlamentarcev z najdaljšim stažem. Trenutno je 56-letni inženir elektrotehnike vodja poslanske skupine največje koalicijske stranke SDS in s tem med vodilnimi politiki v državi, na aprilskih volitvah pa bo iskal podporo za svoj šesti mandat. Doslej je v svojem okraju prejel približno 30 odstotkov glasov. Z njim smo se pogovarjali o aktualni politični situaciji v Sloveniji, Kaninu, Soči, zamejstvu, Twitter diplomaciji in vojni z mediji.

Predvolilni čas se že začenja, se boste potegovali za nov mandat?

Na nek način mi drugega niti preostane. Treba je vedeti, da smo v tem mandatu, ki je bil sicer zelo kratek, veliko stvari zastavili z vidika infrastrukture in tudi strukturnih sprememb. Zato bi bilo z moje strani neprimerno, da bi tako kot Marjan Šarec vrgel puško v koruzo in šel v drugo službo. To sem dolžan svojim volivcem, ki me podpirajo že pet mandatov. Zato sem se odločil, da bom kandidiral, saj imamo v posoškem delu še kar nekaj izzivov, ki bi jih želel razrešiti. Sam pa sem zadovoljen, kar nam je doslej uspevalo.

Pogrešate še kakšnega kolega s tega območja? V preteklosti so bili v parlamentu poleg vas tudi predstavniki DeSUSa, NSija, tudi Janez Janša je bil enkrat formalno posoški poslanec.

Koristno bi bilo, če bi bil s tega območja v Ljubljani še kakšen poslanec. Težave pa v tem ne vidim, saj je bilo v preteklosti predvsem na meni – to povedo tisti, s katerimi delujem –, da sem premikal projekte naprej in jih realiziral, medtem ko je bila na drugi strani zgolj načelna podpora. Zaradi poznavanja lokalne samouprave sem bil v prednosti v operativnem smislu. Zdaj imam resda tudi precej močno funkcijo znotraj stranke kot vodja poslanske skupine in lahko zaradi tega v zadnjem obdobju kaj tudi hitreje in uspešnejše rešim.

Če bi sklepali po rezultatih državnozborskih volitev v preteklosti iz tolminskega okraja, bi vam lahko skorajda že čestitali za izvolitev. Posočje je dajalo SDS poleg Grosuplja in Ajdovščine največjo podporo, upate, da se bo ta tradicija nadaljevala?

Težko je reči, kaj čuti volilno telo. Kolikor nam komunikacija omogoča v času koronavirusa, pa sklepam, da nam kaže dobro oziroma celo bolje kot pred preteklimi mandati. Nikoli ne reči, da je kaj že zagotovljeno, ampak vseeno računam še na en mandat. 

Odstotki podpore so bili v preteklosti dokaj stabilni, zato ocenjujem, da bo rezultat podoben ali še nekoliko boljši. Večino stvari iz koalicijske pogodbo smo izpolnili, še največ na področju sociale in upokojencev, enako velja za vlaganja v cestno in šolsko infrastrukturo, domove za starejše. Kot kandidati lahko dokažemo, da smo nekatere stvari izpeljali, ne pa samo govorili, kaj je treba narediti.

Drugi zalogaj bodo lokalne volitve. Boste postavili svojega kandidata? 

V lokalno politiko sem vpet od ustanovitve nove občine ali kot svetnik ali župan. Ne glede na obremenjenost drugje, je povezava z lokalnim koristna in zato se bom potegoval za mesto občinskega svetnika. Zdajšnjega župana smo na zadnjih dveh volitvah podprli in če bo še kandidiral, se bomo spet dogovorili za sodelovanje. Če pa ne bo, bomo seveda kot največja politična opcija tudi v lokalnem okolju poiskali kandidata, ki bi bil sprejemljiv za ta prostor.

Kakšna je aktualna politična klima v Sloveniji?

Ne vem, kaj bi rekel, da bi bilo najbolj zanimivo …

Naj izklopim mikrofon?

Verjetno bi bilo res bolje (smeh). Prvo bi rekel, da takšne situacije še ni bilo. Osebno sem precej razočaran, da sem po skoraj 20 letih delovanja v Ljubljani označen za fašista in kot nekoga, ki dela proti demokraciji. To mi ni blizu, takih žaljivk si nisem predstavljal. So se pa začele pojavljati v zadnjem letu in pol, ko smo na prelomnici, ali bomo šli naprej v normalno demokracijo ali pa se s takimi oznakami označuje nekdo, ki pač razmišlja drugače. Poslanci z nekaj več staža so prav tako začudeni. Tudi zadnje anonimke z vislicami, ki smo jih dobili, niso prve. 

V tem mandatu, ko smo prevzeli vladanje, sem že po prvem mesecu dobival pisma s tako in drugačno vsebino. Moja komunikacija je bila v vseh letih strpna in z nikomer nisem imel težav, zato je to pod ravnijo in ta način me skrbi. Upam, da se bo to do volitev umirilo. Treba je pač tekmovati, saj je tudi športna tekma pač tekma, ne pa sovražni napad. Naj to prevlada tudi v politiki. Kar imamo zdaj, res ni normalno.

Moram pa poudariti, da je politični prostor izven plenarnih sej vendarle dokaj normalen, ko pa so kamere prižgane, je drugače.

Pa se kdaj zaradi pregretega ozračja kot šef poslanske skupine kdaj posujete s pepelom zaradi komunikacije tudi iz vaših poslanskih vrst ali še bolj pomembnih funkcij? Se pogovarjate o kulturi dialoga, bontonu, dostojnosti?

Saj smo sprejeli etični kodeks znotraj Državnega zbora, pa se ga ne držijo tisti, ki so ga najbolj zagovarjali. Resda tudi pri nas morebiti nekdo malce bolj izstopa, ampak daleč od tega, da bi bil žaljiv. Ta premik se je zgodil takoj, ko je Levica stopila v parlament. Od takrat ne velja ne poslovnik, ne kodeks, ne veljajo nepisana pravila. Ko se je njim to začelo dovoljevati, so začele z njimi tekmovati še druge levo usmerjene stranke. Zdaj imamo nek kaos, ampak se nimam kaj posipati s pepelom. Če ne bi bili sposobni primerne komunikacije, ne bi bili sposobni izpeljati zakonskih predlogov, kljub temu da nimamo večine v parlamentu. Uspela nam ni zgolj zamenjava predsednika Državnega zbora.

Podpirate premierjevo vojno z mediji, twitter diplomacijo z vsemi komunikacijski zdrsi?

Kdo pa to pravi, da je to vojna z mediji?

Kdo le? Sam predsednik vlade Janez Janša jo je označil kot vojno.

Tega je že davno. In jaz je nisem čutil kot vojno. Tam je bilo to napisano v narekovajih.

Ne, ni bilo v narekovajih.

Glede na to, da je večina medijev v Sloveniji levosučnih, kar dejstva in statistike dokazujejo …

… kdo je delal te analize in s kakšno metodologijo?

Iz nabora dnevnih časopisov in portalov lahko zberemo članke in primerjamo, o čem se piše. Kaj ni tako? Ko narediš zaključke, ugotoviš, da je 95 odstotkov medijev proti nam, pet odstotkov pa nevtralnih.

Med predsedovanjem EU je imel premier Janša ogromno pomembnih sestankov, ampak so bili deseta novica ali pa jih sploh ne bi bilo. Če tega ne bi dal na Facebook ali Twitter, se tega sploh ne bi vedelo.

Pa saj uporaba sploh ni sporna. Način uporabe, ki vedno ne pritiče funkciji predsednika vlade, pa vendarle. Primer Biden-Trump, na primer.

Pa kaj potem? Pisali ste, da nas ZDA zdaj sploh ne povohajo, kdo pa je bil potem večkrat v Ameriki kot zunanji minister Anže Logar? Drama se je delala pri nas. Povej mi primer tvita, ki je bil žaljiv? Kdo postavlja merila žaljivosti? Novinarji? Zakaj bi bilo nevredno funkcije? On odgovarja za svoje posledice. Ampak je dobil čestitke iz evropskega prostora v celoti, tudi z Bidnom normalno komunicira. V čem je problem njegovega tvita?

No, po tvitu s prestitutkami – tistega bi lahko drugače napisal – ga ni bilo več, ki bi bil moteč. Da pa ne bi smel komunicirati mednarodnih zadev … Ja, kdo jih pa bo, če ne predsednik vlade. V kakšnem kontekstu, je pa njegov problem.

Zakaj se pogovarjamo o polarizaciji Slovenije, o delitvi na leve in desne, ko pa skoraj polovica ljudi ne gre na volitve? Za velik del volilnega telesa niste zanimivi ne eni ne drugi.

To je bil nekakšen trend povsod po Evropi, kjer je volilna udeležba padala. Ljudje pa so bili pri nas tudi naveličani predčasnih volitev, tudi to je vplivalo. Razočarani so bili tudi nad novimi obrazi, ki da bodo vse rešili, pa nikoli niso še ničesar. Stare in etablirane stranke pa so se prikazovale, kot da smo vsi enaki in vsi zanič. 

Toda nekoga, ki je praktično dobil dvojne volitve zapored, ničesar pa naredil, je treba vprašati po zdravju. To se je dogajalo v teh instant strankah. Ljudje so postali pasivni, upam pa, da bo na naslednjih sledila miselna sprememba. Mi smo v dveh letih dokazali, da se lahko marsikaj spremeni, tudi brez večine.

Kako doživljate obdobje koronavirusa? Tudi sami ste ga preboleli. Se dobro počutite?

Virus sem brez hudih zapletov prebolel že predlanskega novembra, nato sem se dvakrat cepil in prejel še poživitveni odmerek. To se mi zdi normalno v teh nenormalnih časih. Čuvam se, kar se da, redno se tudi testiram. S pozitivnim pristopom do spoštovanja omejitev se da marsikaj narediti. Upam, da se bodo ljudje še cepili, ker je to dodatna varnost pred hudimi posledicami, hospitalizacijo. 

Zaenkrat je odločitev strokovne skupine in vlade, da se prilagajamo in ne zapiramo preveč javnega življenja, kar ne bi v ničemer koristilo, prava. Bil sem tudi na sestankih s strokovno skupino – tam ima 15 strokovnjakov vsak svoje mnenje, potem pa je treba najti kompromis. Nato se oglasi nek strokovnjak, da njegovo mnenje ni upoštevano, vi pa potem napišete, da se ne upošteva stroka. Medijska komunikacija glede covida je bila problem. Če primerjam z Italijo, kjer redno spremljam medije, ne morem reči drugega.

No, komunikacija z vladne strani pa res ni bila kakšen poseben zgled.

Na TV si v nekih trenutkih, ko je bilo najbolj hudo, gledal zgolj učitelje in učence, ki so jokali, da ne morejo v šolo. Je to za vas normalno? Zame ni. Prepričan sem, da je bilo 95 odstotkov otrok zadovoljnih, da so bili doma in se šolali od doma. Videli smo pa samo, kako se bo svet podrl in kako bodo otroci neizobraženi. To sem poslušal eno leto.

Še vedno pa menim, da bi bila lahko ali pa morala biti komunikacija jasnejša, prijaznejša, normalnejša, bolj človeška …

Zakaj pa?

Zakaj pa ne?

Vam je bil (Jelko, vladni govorec za covid, op. p.) Kacin neroden? V čem je problem, če nekdo ne zna nečesa dobro povedati, ampak ti vseeno veš, da boš lahko umrl. V čem je problem? To je sprenevedanje na kvadrat in politizacija komunikacije. Mar se nekateri niso cepili, ker je Kacin nekaj slabo povedal?

Ampak minilo je leto dni pandemije, preden smo sploh dobili cepivo. Torej je bilo dotlej treba komunicirati o drugih ukrepih.

Ko je sledilo prvo zaprtje, težav sploh ni bilo. Varnost je bila zagotovljena, potem je sledila drama. V Italiji so vsi nosili maske, pri nas so jih metali stran v parlamentu.

Pa je to krivda novinarjev?

Nisem rekel, čigava je krivda. Se pa šele v zadnjem času poroča bolj uravnoteženo. Poglejte si arhive RTV SLO in POP TV, kaj je bilo bolj poudarjeno do dveh ali treh mesecev nazaj. Samo negativno v smislu, ne se cepiti, postopki so napačni …

Ah, dajte no. To seveda ni res. Pustiva in pojdiva raje na Kanin. Svoje ime ste tako rekoč zastavili za projekt obnove, ampak največ nasprotovanj gorskemu centru je prav na Bovškem, kjer je resda občina vložila milijone evrov, da to zaenkrat zastarelo smučišče sploh še deluje. Ste zdaj res blizu?

Državni razpis je objavljen, računamo na deset milijonov evrov, preostanek bomo iskali  iz drugih razpisov. Če pa dobim signal, da denarja ne bo, bom predlagal, da se Kanin zapre. Takšnega imamo lahko za zgodovinski spomenik, vse ostalo je larifari. Če ne bo novogradnje, tudi obstoječa dostavna žičnica ne bo obratovala naslednji dve leti.

Še vedno računamo, da bo med obnovo izpadla ena poletna sezona, ampak nobena zimska. Na Bovškem pa so bili vedno dvomljivci, ko smo delali kaj novega. Ne bom pozabil, ko smo šli na otvoritev štirisedežnice, ko so na bencinski črpali še vedno govorili, da ni še ničesar narejenega. Temu se ne moremo izogniti, to je klasika. Verjamem pa, da gre za dober projekt. Računam, da bomo po zimski sezoni začeli s pripravljalnimi deli, da dobimo izvajalca in da v zimski sezoni 23/24 dobimo novo dostavno gondolo.

Kako gledate na turistični pritisk predvsem do reke Soče in morebitno omejevanje plovbe? Domačini so dolgo let želeli uvedbo koncesije, kar je bila očitno pobožna želja.

Monitoring plovbe bo dal relevantne podatke, kaj se res dogaja na Soči. Mogoče se zdaj celo pretirava. Po mojih informacijah nekega porasta v zadnjih letih ni ali pa vse skupaj stagnira. Res pa je več novih podjetij. Podatki monitoringa bodo koristni, omejitve so stvar nadaljevanja. Morebiti je treba razmišljati o povišanju cen kart, ampak v pametnem razmerju ne pa v desetkratnikih. Je pa treba storitve izboljšati in nadgraditi, uvesti javni prevoz tudi za kajakaše.

Kot mladenič s Srpenice ste zagotovo preživljali dneve ob Soči. Jih tudi zdaj ali je gneča ob vodi preveč moteča?

Poleti še vedno gremo do vode, gneča zame ni moteča. Je pa res, da je bilo plovil včasih bistveno  manj.

Cestna infrastruktura se je v Posočju v zadnjem desetletju zelo izboljšala. Kaj pa bo treba še postoriti, katere projekte boste podprli?

Za cesto proti Novi Gorici je zagotovljenih 54 milijonov evrov za širitve in tretje pasove za prehitevanje. Idejna trasa za predor Cerkno-Hotavlje je sprejeta, sledi projektiranje. Čakamo informacijo, v kateri fazi je gradnja predora pod Vršičem, prav tako obvoznica Most na Soči. Obvoznico Volče so umestili v prostor, tudi za Čiginj sem videl varianto. Potem se to lahko hitro odvija, kar je še bolj pomembno kot tolminska obvoznica. Viadukt v kobariškem klancu je tudi pred izvedbo.

Ste ob nedavnem obisku na Trbižu s premierjem Janšo in s predsednikom Furlanije – Julijske krajine Massimilianom Fedrigo govorili tudi o manjšinskih vprašanjih?

Ne. Pogovarjali smo se o Kaninu in o njihovi blokadi naše strani zaradi koronavirusa. Obljubil je, da bo to razrešil. Govorili smo tudi o morebitni novoletni turneji smučarskih skakalk v Ljubnem, Celovcu in na Trbižu, o predoru do Rablja. Bil je sicer neformalni sestanek.

Kako bi lahko slovenski manjšini na Videnskem zagotovili boljšo prihodnost s pomočjo slovenske države?

Zaradi covida sem nekoliko manj vpleten v problematiko. Z zamejskimi društvi trenutno ni druženja in izmenjave, tudi prek elektronske pošte se nič kaj dosti ne dogaja. Vidim sicer, da je ministrica Helena Jaklitsch precej prisotna.

Ko govorimo o gospodarskem povezovanju, priložnost zagotovo obstaja. Vedno smo govorili, da je to turizem. Projekt na Kaninu in rabeljski predor sodita v ta kontekst, na Učji bi želeli še bolj izkoristiti cestno povezavo za kolesarje in motoriste, cilj je tudi asfaltacija ceste čez Stol s povezavo v zamejstvo. Zemljišča se urejajo tudi na naši strani, na prelazu bi lahko postavili kočo, kot se spodobi, in uredili tudi tekaški center. Stol se mi zdi zelo neizkoriščena zgodba.

Plače na italijanski in slovenski strani niso več tako različne, zato bi lahko družbe na naši strani privabljale tudi delavce iz Italije namesto iz Bosne ali kje drugje. Velik problem pa je, ker se zamejski prostor prazni proti Vidnu, stanje je veliko bolj pereče kot pri nas.

Res nimate sogovornikov z druge strani, s katerimi bi vodili projekte?

To je res problem. Včasih so bile povezovalec gorske skupnosti, občine razen večjih, kot so Trbiž, Čenta in Čedad, nimajo enakovredne teže tudi po višinah proračunov. Obstajajo sicer razvojne agencije, ki pa so na pol zasebne. Ko sem bil še župan, smo se pogovarjali o realizaciji malih projektov, ampak nič se ni uresničilo ne pri njih ne pri nas. Od upokojitve Zdravka Likarja se na povezavi z Italijo v tem delu zamejstva nič ne dogaja.