V pundijak, 8. dičemberja, ob 16.00 bo na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici simpozij z naslovom “Kako mladi Slovenci v Italiji vidijo svojo prihodnost”. Dogodek organizira Dejan Valentinčič, zaposlen na fakulteti tej mladi raziskovalec in asistent za področje ustavnega prava in človekovih pravic. Sodielovali bojo Jaruška Majovski (Tržaška an Goriška), Matia Mosenich (Tržaška an Goriška), Igor Černo (Terska dolina, Benečija), Luciano Lister (Kanalska dolina), Tanja Peric (Slovenska skupnost, Mladi za prihodnost), Barbara Ferluga (Slovenska kulturno gospodarska zveza), Simon Peter Leban (Svet slovenskih organizacij), David Peterin (Demokratska stranka), Martina Marmai (Mladi Benečani). Parva okrogla miza ima naslov “Slovenska identiteta, jezik in kultura v očeh mladih Slovencev v Italiji”, druga pa “Odnos mladih do političnega delovanja slovenske manjšine v Italiji ter boja za spoštovanje manjšinskih pravic. Uvodni častni nagovor bo imeu Viljem Černo.
Dejan Valentinčič dobró pozna naše kraje in zuj taá smo a uprašali, kaj misli o stanju dolin Ter nu Karnahta anu kako vidi njih prihodnost.

Bardo

Zakaj mislite, da je potrebno govoriti o mladih?
“Mladi so prihodnost vsake družbe, zato je zelo pomembno, da se jim prisluhne, kaj oni menijo o družbenem dogajanju in kakšne so njihove želje. To je pomembno tudi v manjšini, da mlade posluša in upošteva. Od mladih je odvisno preživetje in razvoj manjšine.”
Mislite, da znamo v Benečiji valorizirati mlade?
“Že pred več kot tremi desetletji so se nekateri zelo dobro zavedali, kako pomembni so mladi in da je zato pomembna tudi njihova vzgoja in so ustanovili dvojezično šolo v Špetru, ki daje odlične rezultate. Skupini, kot sta Mladi Benečani in Mladi slavisti dokazujeta, da se mladi znajo tudi sami organizirati in si priboriti potrebno pozornost in prostor na beneški zemlji. To je bilo pred kratkim spet odlično vidno tudi na Sejmu beneške piesmi, kjer so mladi pokazali vso svojo energijo in željo po ohranitvi slovenskega jezika in kulture.”
Vi lepo poznate Benečijo in Rezijo. Rekli ste, da sta dolini Ter in Karnahta v najslabšem stanju iz jezikovnega in kulturnega vidika. Zakaj je po vašem mnenju, tako?
“Na žalost sta obe dolini zelo odmaknjeni in slabo razviti, zato sta bili vedno zaradi slabega življenja deležni izseljevanja. Danes, ko je tudi število otrok padlo, se vidijo katastrofalne posledice. Ni problem le asimilacija, problem je tudi, da ljudi skorajda ni več. Ostajajo predvsem starejši. Na žalost številni tudi niso znali ali hoteli svojega domačega govora in navad, ljubezni do domače zemlje predati na mlajše. Poleg ekonomskih težav je tudi vsem, ki so zatirali identiteto ljudi, njihovo početje na žalost zelo dobro uspelo.”
Ponavadi bi bilo treba biti nekoliko bolj pozorni do tistih, ki so sibkejši. Tako se ne dogaja v slovenski manjšini v Italiji… Dolini Ter in Karnahta sta bili sistematično ignorirani: ni delovnih mest, redki so prispevki za kulturne dejavosti. Zakaj je po vašem mnenju tako?
“Na žalost smo ljudje tudi takšni, da vsak najprej poskrbi zase. Za Ter in Karnahto se bojim, da drži tudi pregovor »Daleč od oči, daleč od srca«. Zaradi odmaknjenosti dolin in slabih povezav se z dolinama nihče ni kaj veliko ukvarjal, ampak sta bili prepuščeni sami sebi.”
Kakšno predstavo imate o neustanovitvi dvojezične šole v Bardu in Tipani?
“To me je zelo razžalostilo. Zdelo se je, da so ovire že premagane in bosta šoli dejansko zaživeli kot dvojezični. To kaže, da marsikomu še vedno ni všeč, da bi se ljudje prebudili in začeli ceniti svoj jezik in tradicijo. Kako zelo pomembna je šola se lepo pokaže v Nadiških dolinah in zato zelo spodbujam pobudnike dvojezičnih šol naj ne obupajo, ampak vztrajajo še naprej. Mogoče bo pa naslednjič le uspelo in bodo otroci dobili s tem priložnost za lepše in bogatejše življenje.”
Kako vidite prihodnost teh dveh dolin?
“Res mislim, da je največ odvisno od šol in zato držim pesti, da bi naslednjič le uspelo. Upajmo tudi, da bo ekonomske krize kmalu konec in jo bosta tako Italija kot Slovenija dobro prebrodili, in se bo nato našla volja in interes za vlaganje tudi v ti dve dolini in bi tako dobili nove službe in možnost za boljše življenje.”