Pot, ki vodi do nadaljnje slovenske prisotnosti v italijanskem parlamentu, se vije navzgor in je posejana s številnimi ovirami. Med najzahtevnejšimi sta gotovo zmanjšanje števila parlamentarcev in neznanka glede novega volilnega zakona.
Pomembno pa je dejstvo, da namerava deželna Demokratska stranka, tako kot doslej, tudi vnaprej skrbeti, da bomo imeli Slovenci predstavnika v Rimu. To je povedal deželni tajnik Cristiano Shaurli.
Na predstavitvi študije o možnostih za slovensko zastopanost v parlamentu, ki jo je organizirala senatorka Tatjana Rojc v ponedeljek, 18. novembra, v  Trstu, je avtor, pravnik Giuliano Salberini, orisal pravne in konkretne vidike tega vprašanja, ni pa dal nobenega konkretnega predloga, ker je ta odvisen od politične volje in nastajajočega volilnega zakona.
Bolj konkretna je bila na srečanju z novinarji slovenska senatorka, katere optimizem izhaja iz skupnega programskega dokumenta zdajšnje vladne koalicije, v katerem piše, da si bodo prizadevali za slovensko prisotnost v parlamentu. Rojčeva ni skrivala težavnosti vprašanja, saj je zdajšnji volilni zakon glede tega precej šibek, sam zaščitni zakon pa prav tako ne ponuja konkretne rešitve. Dodala je, da naša skupnost ni podobna nemški na Južnem Tirolskem in da je zato treba iskati drugačne pristope. Omenila je tri bistvene možnosti. Prva naj bi bila določitev takega volilnega okrožja, ki bi Slovencem ponujal večje možnosti za izvolitev svojega predstavnika. Druga možnost naj bi bila sestava okrožja, v katerega bi vključili vse občine, v katerih se izvaja zaščitni zakon, tretja pa bi se naslanjala na ladinski model. Slovenska senatorka je povedala, da je v Rimu glasovala proti zmanjšanju števila parlamentarcev, ker je v tem zaznala dodatne težave za našo narodno skupnost. Ekspertizo je naročila, da bi poiskali tudi vse pravne podlage za najboljšo rešitev vprašanja slovenske zastopanosti v parlamentu. Salberinijev dokument je sprejela celotna senatna skupina DS. To je prva opeka za gradnjo, ki jo moramo šele uresničiti.